Ja, spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo, lep pozdrav tudi ministru Širclju z ekipo.

Zdaj, mi smo v eni taki zanimivi situaciji. Predsednica Komisije za nadzor javnih financ je sklicala sejo z eno točko in sicer Ocena javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe sedanje koalicije. Zdaj, najprej je treba povedati, da koalicijska pogodba ni proračun, ni zakon, ni izvedbeni akt, ampak je neka politična zaveza političnih partnerjev, kako bodo delovali v naslednjih štirih letih. Koalicijska pogodba se tudi ne spušča podrobneje v sam, bi rekel, finančno oziroma v finančno strukturo vsega skupaj, in tudi predstavnik, predstavnik Fiskalnega sveta, gospoda Delakorda je izjavil, da oni lahko ocenjujejo samo 10 procentov, samo nekih 10 procentov lahko ocenijo kot finančne posledice, mi pa tukaj govorimo o oceni v javnofinančnih posledic kot v celoti. Se pravi, že kot prvo mi v tem trenutku te ocene niti ne moremo dati, ker nova vlada še ni sprejela, jih napoveduje, ampak še ni sprejela nekih ukrepov oziroma predlagala neke zakone, ki jih bomo, ko bodo pa potem lahko ocenili in o njih razpravljali, razpravljali tudi na tej, na tej komisiji. Se pravi, Fiskalni svet je tudi poudaril, da ne presoja politične upravičenosti ukrepov, ali so ti ukrepi dobri ali so za ljudi ali niso, ali so vzdržni, ampak samo opozarja na morebitne posledice na podlagi teh splošnih zavez, zavez v koalicijski pogodbi. Zdaj jaz nisem šel gledat, ne spomnim se, ali ste, ali je v prejšnjem mandatu Knjf obravnaval prejšnjo pogodbo, sem, prejšnjo koalicijsko pogodbo sem jo pa šel pogledat in kaj je posledica prejšnje koalicijske pogodbe. Predsednica odbora je rekla, finančno, finančno stanje je dobro. V naslednjem trenutku je dobila odgovor tako Fiskalnega sveta kot ministra, da pa, da pa ni tako dobro kot, kot ona, ona zagotavlja oziroma zagovarja. In zakaj ni dobro? Zato, ker v prejšnji, glede prejšnje pogodbe je Fiskalni svet opozoril, da je problem, se pravi, govorim pogodba o koaliciji 2022-2026, da je problem večanje vloge države in povečanja izdatkov, kar se je tudi zgodilo, kar je tudi minister na kratko se dotaknil v svoji, v svoji razpravi, s tem, da tudi financiranje pogosto ni dovolj jasno, in to se nam je dogajalo zadnja štiri leta in danes imamo posledico tega, ko smo se približali

primanjkljaju 3 odstotkov, a čeprav so takrat, mislim, ste takrat na čelu s tedanjim ministrom tudi nekako zagotavljali, da se boste pač držali, držali oziroma da boste skušali se teh ciljev, teh ciljev držati. Ampak kot je rečeno, kot je predstavnik Fiskalnega sveta rekel, v obdobju od 2019 do 2025 smo iz pozitivnega salda, bi rekel primanjkljaja 0,7 odstotkov padli na dva pet oziroma na dva na dva devet primanjkljaja. In zdaj, če, kolikor sem zasledil v javnosti, če bomo imeli težave s popolnim črpanjem teh evropskih sredstev, ki smo jih v proračun že uvrstili kot da jih bomo dobili, bo ta primanjkljaj se lahko nam prekucnil preko 3 odstotkov. Tako da tako da ta del, bi rekel, sigurno ni tako, ni tako rožnate. In minister, jaz mislim, da je v svoji komunikaciji do sedaj to jasno, jasno povedal, da se tega zaveda in da tako kot je bilo rečeno, tudi v koalicijski pogodbi je to zapisano, da je eden od glavnih kriterijev, da ostanemo znotraj teh, teh naših zavez, kar se tiče primanjkljaja in tako naprej.

Zdaj, mene veseli, no, jaz sem čutil tudi na, ko smo imeli hearing ministra na Odboru za finance, da da prepoznavate našega ministra kot, bom rekel, človeka, ki odgovorno ravna z javnimi financami, kar je tudi dokazal že, bom rekel, celo svojo kariero in da je pač, pač strokovnjak na tem področju. Tako da mi bomo lahko sodili ali pa imeli seje Komisije za nadzor javnih financ, ko bomo dejansko imeli na mizi zakone, ki bodo skozi številke pokazale v katero, v katero smer gremo. Minister je že napovedal, da naj bi jeseni najbrž pripravili rebalans. Takrat bodo, takrat bodo stvari bolj jasne in takrat bo pač treba vključiti, bom rekel, pogledati dejansko stanje in iskati rešitve tako znotraj koalicijske pogodbe, kot se pravi dejanske situacije.

Tako da meni ta današnja razprava, bom rekel ali pa tudi ti sklepi, ki ste jih na koncu napovedali, jaz ne vidim, bom rekel prav velikega smisla, ker dejansko nimamo številk, nimamo številk in če nimamo številk, tudi ne moremo ocenjevati. Kako naj damo mi mi oceno, če še Fiskalni svet sam pravi, da mogoče lahko govorimo o nekih 10 odstotkih vsega skupaj. In kot rečeno, Fiskalni svet kot tak ni dal neke politične sodbe, on samo pač opozarja na morebitne oziroma na kaj moramo paziti pri, bi rekel, naših politikah kar se tiče javnih financ v tem mandatu. Dejstvo je, da ne moremo ignorirati podedovanega stanja, kot je tudi bilo, bom rekel, že razvidno iz medijev, sedanja vlada dela temeljit pregled ocene finančnega stanja po ministrstvih. Kolikor vem, tudi pač ministrstva poziva, da še enkrat temeljito preverijo, bi rekel, svoje, svoje zmožnosti kar se tiče prihodkov in odhodkov. In ko bo to znano, potem se bomo lahko pogovarjali ko bo, ko bo minister oziroma sedanja vlada dala, dala na mizo neke ukrepe, ki bodo lahko tudi jasno, jasno ovrednoteni. Tako da jaz se podrobneje ne bi spuščal v vse skupaj, ker ne vidim, mislim, nimam niti, niti materiala oziroma o čem zdaj lahko bolj natančno govorimo. Tako da, kot rečeno, se mi ne zdi prav veliko smisla v tej seji, ki ste jo predsednica sklicali, pa tudi sami na začetku niste imeli neke pametne obrazložitve o čem bomo sploh lahko razpravljali, tako da toliko za enkrat. Hvala.