Najlepša hvala.

Tako da zdaj odpiramo razpravo poslank in poslancev. Gospa Sukič, izvolite.

Nataša Sukič (PS LV): Hvala za besedo, predsednica. Vsem skupaj lep pozdrav.

Spoštovani minister, moram reči, da ste tisti minister v tej Vladi, ki ga verjetno še najbolj cenim in sem vesela, da ste vi finančni minister, a ne, ker vsaj vnašate vseeno neko zaupanje. Niste vi pisali te koalicijske pogodbe sam, niti si niste izmislili zakona o interventnih ukrepih, za katerega sem že zdavnaj napovedala, ko smo imeli tukaj polemike, da bo prav vas še najbolj bolela glava zaradi njega. In prve ocene žal, to kar smo slišali s strani Fiskalnega sveta in pa tudi prve ocene ECB konec koncev, vendar kažejo neko gre smer zaskrbljenosti te kombinacije vaše koalicijske pogodbe s tem izsiljenim interventnim zakonom, ki bo v enem zamahu pravzaprav zvrtal hudo luknjo v javne finance in ogrozil temeljne podsisteme v državi, pokojninskega, zdravstvenega in blagajno za dolgotrajno oskrbo. To so trije, trije temelji socialne države. In zdaj, jaz sicer, kot rečeno, smatram, da če kdo, ste vi tista oseba v tej Vladi, ki bo znala mogoče zaustaviti in zajeziti kakšne prenapete apetite koalicije in bo znala obrzdati in spraviti vse skupaj pod kontrolo in nadzor in da bo vse skupaj stabilno in predvidljivo. Resno računam na to, kajti te ocene nas dejansko zaenkrat lahko hudo skrbijo. Ena stvar je, da je samo 10 odstotkov, če sem prav razumela spoštovanega predstavnika Fiskalnega sveta, samo 10 odstotkov ukrepov iz vaše koalicijske pogodbe, pravzaprav zaenkrat se jih da ovrednotiti, te učinke, ostalo je vse pač nekako v zraku in je lahko v plus ali pa v minus, tega še ne vemo. Ampak recimo. Če pogledamo samo teh 10 odstotkov, ki pa so že nekako bili pregledani, analizirani, v kombinaciji z interventnim zakonom, ki je dejansko norost, ki se nam je pripetila s strani ad hoc na glavo izsiljevanja, pravzaprav je ta koalicija talec tega trojčka, ki je to, pravzaprav stranka SDS je talec pravzaprav, če je hotela sestaviti vlado, te norosti, tega izsiljevanja dobesedno. Pač, poglejte, Fiskalni svet pač zaenkrat resnično je to vse skupaj ovrednotil in v roku enega leta, če ne bo kompenzacijskih ukrepov, če ne bo kompenzacijskih ukrepov - do tega pa še pridemo, kaj naj bi ti ukrepi bili in kdo bo tisti, ki bo na koncu žrtev teh kompenzacij, a ne -, bi lahko torej primanjkljaj se dejansko povečal na raven na okoli minus 5,5 do okoli minus 6,5 odstotka BDP. Kot rečeno, že zdaj nismo v zavidljivem stanju, ne. slepimo se; torej, če smo že zdaj pri okrog 3 odstotkih, kar je slabo, potem še dodatno, dodatno povečanje, ne, krat 2, je to dejansko že 6, ne. V kolikor pa bi se uresničil celo najbolj pesimistični scenarij Evropske centralne banke - to nas pa še posebej lahko skrbi, kajti tudi Evropska centralna banka je podala svoje ocene glede makroekonomskih razmer - in bi bili hkrati uveljavljeni ukrepi iz tega zakona o interventnih ukrepih, ne, - ta zakon je pač dejansko dobesedno cokla pri teh naših financah zdajle - ter vsi ukrepi iz koalicijske pogodbe, ki jih je mogoče ta trenutek nekako ovrednotiti in ki jih je Fiskalni svet dejansko lahko finančno ovrednotil, bi primanjkljaj lahko dosegel, torej po najbolj pesimističnem scenariju celo do minus 8 odstotkov BDP. A si mi to predstavljamo? Da se ne pogovarjamo o tem, kakšne bodo še zahteve NATO glede povečanja torej stroškov

za oboroževanje, ki vemo, kaj od nas zahtevajo, kakšno povečanje enormno, kjer hočejo nas pripeljati celo do 5 odstotkov BDP. Mislim, jaz ne vem, minister, kako boste vi to vse skupaj zložil. Jaz vem, da ste vi skrajno sposobna oseba, ki lahko marsikaj naredi, ampak niste pa edini minister v tej Vladi in tukaj boste morali krotiti apetite raznih jastrebov, raznih ideoloških in ne vem kakšnih zanesenih scenarijev koalicijskih partneric ali pa nadkoalicijske partnerice Resnice. In tukaj boste, saj pravim, vas bo še pa še verjetno bolela glava, tako kot vse nas državljanke in državljane. Problem je, da poslabšanje javnih financ ima tudi učinek tako imenovane snežne kepe, saj bi to pomenilo znižanje bonitetne ocene države, zvišanje obrestnih mer, kar prinese potem kot posledico dražje zadolževanje, dražje servisiranje vedno večjega dolga zaradi vedno večjega primanjkljaja in se znajdemo v začaranem krogu, iz katerega bo izhod pravzaprav vse težji. Torej brez kompenzacijskih ukrepov mi dejansko po teh napovedih drvimo nekako proti kar, bom rekla, bankrotu države, ker so pač te napovedi o primanjkljaju najslabše na ravni celotne Evropske unije prav za Slovenijo. In to nas lahko zelo, zelo, zelo skrbi. To ni zdaj, da se bomo mi to igračkali pa neke dimne bombice spuščali, pa se preigravali razne otročarije, kot se to dogaja na drugih odborih, tukaj gre pravzaprav za biti ali ne biti, preživetje, eksistenčno preživetje naše države, ne, sploh pa socialne države, če hočete, kar bi morala, kar je zapisano v Ustavi. In me zanima kateri pa bodo kompenzacijski ukrepi, spoštovani minister, ko se boste soočili z vsemi temi na žalost negativnimi učinki teh prenagljenih odločitev že kar v prvem mesecu, še preden se je Vlada sploh vzpostavila, pa so že poslanci tukaj vam zakuhali celo godljo, če ne bomo slučajno uspeli z referendumom tega preprečiti. Ali nas torej čakajo varčevalni ukrepi in rezi vseh javnih storitev, kar pomeni, od zdravstva, šolstva, socialne države, pokojnin, plač, javnega sektorja in tako naprej. Ali nas to čaka? Ali nas čaka zvišanje DDV, kot ste enkrat že kot potencialno možnost mimogrede omenil, sama sem to slišala na televiziji, ki bo prizadela pravzaprav vso populacijo, sploh pa in predvsem pa manj premožne potrošnike in navsezadnje male podjetnike, o katerih slišimo toliko repenčenja s strani nekaterih koalicijskih poslancev, pa ne rečem, da iz vaše stranke, kako se zavzemajo za male podjetnike. In ali nas čaka zvišanje tudi drugih davkov in če, katerih? Skratka, kot jaz razumem, Fiskalni svet ocenjuje, da možni pozitivni učinki v koalicijski pogodbi napovedanih ukrepov na gospodarsko aktivnost in prihranki zaradi učinkovitejšega delovanja države ne bi pravzaprav zadoščali za izravnavo njihovih pretežno neugodnih javnofinančnih učinkov, ki pa so že, ki pa se jih že da z analizo predvideti. Tisto, kar se da predvideti, nas lahko skrbi. Tisto, česar se še ne da predvideti, ne bomo zdaj špekulirali, je lahko, kot rečeno, pozitivno ali pa negativno, tega pač ne vemo, ampak tisto, kar se pa da, nas pa lahko močno skrbi. In bili smo tarče posmeha, ko se je govorilo o interventnem zakonu, kako pretiravamo, kako nič od tega ni res, ampak problem je, da je res in to bo velik problem že samo to, tudi če nič iz koalicijske pogodbe ostalega ne bo problem, je že samo to velik problem. In skratka bomo videli, kako, kako bo to na koncu. Jaz si, jaz vam res želim, minister, da boste vi to nekako zabrzdal, obvladal in kontroliral vse to, kar se je tukaj razbrstelo v prvih dveh mesecih. In tudi, če bi morebitna višja gospodarska rast recimo in pa večja učinkovitost delovanja države del teh učinkov recimo ublažili, bi se lahko vseeno, ne, kakšne posledice še tudi se lahko pokažejo srednjeročno, ne, z zamikom, saj ne bomo vsega videli mogoče tako jutri. Ampak gre za stabilnost.

javnih financ tako kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno, pač vsaka vlada mora gledati na ta način, ne, ne pa, da je ena vlada, enkrat imamo eno vlado, drugič drugo, pa bi vsak gledal samo do konice svojega nosu. Zato bi se tudi recimo o postopnem uvajanju stanja javnih financ lahko po polni uvedbi ukrepov iz koalicijske pogodbe brez dodatnih kompenzacijskih ukrepov za katere pa boste vi pojasnil, kateri naj bi bili in kdo bo tisti, ki bo nosil to breme, ali bomo to dejansko vsi državljani in državljanke ponovno in spet na račun osnovnih storitev, zdravstva, šolstva in tako naprej. Če ne, se lahko pač naše stanje brez teh kompenzacijskih ukrepov strukturno izjemno poslabša in to nas dejansko, dejansko lahko skrbi. To niso več heci in to ni zdaj za to, kdo je levi pa kdo desni, tukaj gre za našo državo, za naš obstanek, če hočete, za to, da ne bankrotiramo.

Hvala lepa.