Hvala lepa, spoštovana predsednica, spoštovani predstavnik Fiskalnega sveta, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Na začetku mi dovolite, da vam predstavim tudi najožjo ekipo z Ministrstva za finance. Na moji levi je Maja Hostnik Kališek, državna sekretarka, na moji desni Peter Papež, državni sekretar, in Urška Grmek, vodja kabineta. Verjetno se nam bo v prihodnje pridružil še kdo.

V zvezi z oceno Fiskalnega sveta bom seveda na začetku povedal nekaj metodoloških pojasnil oziroma po mojem mnenju tudi nedorečenosti in po drugi strani seveda tudi glede same vsebine fiskalne politike v naslednjih štirih letih, ki jo določa koalicijska pogodba. Kot varuh javnih financ moram najprej opozoriti na tisti del koalicijske pogodbe, ki določa vzdržnost, predvidljivost, stabilnost in varnost javnih financ. To je omenjeno tudi v mnenju Fiskalnega sveta, vendar je premalo omenjeno in tudi danes ni omenjeno kako se bo, kako bo Vlada to dejansko zagotovila, kar ravno tako piše v koalicijski pogodbi.

Namreč, naslednji stavek glede tega pravi, da bo obvladovanje proračunskega primanjkljaja in postopno zmanjšanje javnega dolga bistvo vzdržnih javnih financ, pri čemer morajo biti vsi ukrepi in predlogi, ki povečujejo odhodke ali zmanjšujejo prihodke, to se pravi davke, državnega, občinskih proračunov ali javnih blagajn, pripravljeni tako, da ne ogrožajo fiskalne vzdržnosti. Z drugimi besedami, prebral sem mnenje Fiskalnega sveta. Te metode, morda je nekje omenjena zelo rahlo, vendar te metode pač jaz nisem zasledil, da bi to dejansko govorila. Za mene kot finančnega ministra je to bistvo. To je prva zadeva, za katero mislim povedati. In seveda to je tisto, kar določa vzdržnost, varnost, predvidljivost javnih financ. In to je seveda treba upoštevati tudi, ko o tej koalicijski pogodbi govorimo

in ko govorimo izključno samo o številkah, 3 procente, 2 odstotka in tako naprej in tako naprej. Tukaj govorimo samo, kot je predstavnik Fiskalnega sveta tudi povedal, o 10 odstotkih ukrepov, ki so bili finančno ocenjeni. Brez drugih ukrepov, ki pomenijo predvidljivost, ki pomenijo zmanjšanje odhodkov. Tukaj lahko seveda govorimo tudi o ukrepih, ki so bili omenjeni, na primer na področju javnega naročanja; tukaj ocenjujemo, da lahko zmanjšamo odhodke samo z boljšim javnim naročanjem za 500 do 700 milijonov oziroma za približno 1 odstotek bruto družbenega proizvoda.

Naslednja stvar, ki je, to je koalicijska pogodba za štiri leta. To je koalicijska pogodba za štiri leta. In trenutno stanje, o katerem je govoril predstavnik Fiskalnega sveta, je takšno, da se je primanjkljaj povečal. In jaz mislim, to je tudi, delim njegovo mnenje, da ne moremo ravno reči, da gre za dobro stanje javnih financ, čeprav je ta spoštovana komisija to odločila in določila. In s tem se ne morem strinjati, predvsem se ne morem strinjati zaradi tega, ker imamo enormno rast odhodkov. In če želimo govoriti o odhodkih, potem govorimo o enormni rasti odhodkov predvsem za plače, za katere jaz trdim, da niso bili predvideni, da taka rast ni bila predvidena, ko se je, ko se je spreminjala plačna politika, ne govorim o plačni reformi. In zaradi tega seveda ne moremo govoriti o tem, da govorimo samo o fiskalnih ciljih, moramo govoriti tudi o tem, da imamo nekatere dinamične učinke ukrepov v tej koalicijski pogodbi, nekatere sem že povedal. In drugo, tovrstni ukrepi izboljšujejo konkurenčnost, konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ča izboljšujejo konkurenčnost gospodarstva, ta je, mimogrede, padla za nekaj mest v lanskem letu po mednarodnih primerjavah oziroma analizah, potem seveda lahko govorimo o tem, da bo ta konkurenčnost prinesla tudi boljši položaj podjetij, s tem večje dobičke, s tem tudi višje davke oziroma višji izplen od teh davkov. Zavedam se javnofinančnih tveganj, tako makroekonomskih kot mednarodnih. In vendar pa menim oziroma sem prepričan, da ta Vlada, da to Ministrstvo za finance lahko obvlada vsa ta tveganja. Ta tveganja so obvladljiva. Obvladljiva so seveda s primerno ekonomsko, fiskalno, ne morem seveda govoriti o monetarni, vendar računam tudi na Evropsko centralno banko, da bo vodila primerno monetarno politiko, da bo izboljšala konkurenčnost ne le Slovenije, ampak v okviru tega tudi Evrope. Tako da s tega zornega kota sem jaz seveda hvaležen Fiskalnemu svetu za to, da je predstavila svoje mnenje. Bi pa opozoril, kar je tudi predstavnik Fiskalnega sveta povedal, na določene omejitve, omejitve, ki jih to mnenje dejansko daje. In govoriti tukaj dejansko izključno o 2, 3 procentih primanjkljaja, kot da bi se to že jutri zgodilo, jaz mislim, da to je najmanj, kar lahko govorimo, da je, če želite, nestrokovno, tudi glede, predvsem ker se nanaša to na davke in tako naprej, ki so danes pravzaprav top tema, najbolj moderna tema. Ob tem pač je moje osebno mnenje, da se pač včasih pozablja na to, da so davki tudi strokovno vprašanje, ne le politično in da pač, če politika nad davki prevladuje, verjetno to ni dobro. Je pa to zelo moderno, moderno vprašanje danes.

Skratka ta koalicijska pogodba ne zagotavlja nikakršnega fiskalnega

problema, ki bi vplival na vzdržnost in stabilnost in predvidljivost javnih financ, pomeni pa za državo večjo konkurenčnost in seveda na koncu tudi večjo blaginjo.