Hvala za besedo gospa predsednica.

Gospod minister, lepo pozdravljeni tudi poslanci!

Moje ime je Aleš Delakorda, sem vodja analize Službe za analize v Fiskalnem svetu in najprej moram opravičiti predsednika Fiskalnega sveta, ki je bil prijavljen na to sejo, ampak je bil zelo kratkoročno osebno zadržan, tako da se žal ne more udeležiti te vaše seje.

Jaz bom v bistvu na kratko povzel naša sporočila iz naše redne ocene koalicijske pogodbe. In bi začel s tem, da v bistvu za oceno manevrskega prostora fiskalne politike in samih ukrepov koalicijske pogodbe je koristno opredeliti samo izhodiščno stanje javnih financ. Zdaj, mi ugotavljamo, da javnofinančni položaj Slovenije se je od leta

2019 do lani poslabšal. Iz presežka v letu 2019 smo prišli v primanjkljaj na ravni dva pa pol procenta bruto domačega proizvoda. In hkrati ugotavljamo, da je to poslabšanje trajne narave. Že, torej samo to izhodišče terja konsolidacijo. Po našem mnenju se javne finance ob trenutno veljavnih politikah odmikajo od zavez srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta, ki je v bistvu predvidel postopno krčenje primanjkljaja. Zdaj gremo pa ravno v obratno smer in hkrati oddaljevanje od zavez kažejo vse trenutno razpoložljive napovedi, ki so na voljo. Torej napovedi Evropske komisije, samega Ministrstva za finance, Banke Slovenije že od jeseni 2024, pa tudi napovedi Fiskalnega sveta. Ob samem ocenjevanju ukrepov iz koalicijske pogodbe je potrebno jasno poudariti, Fiskalni svet ne želi in ne namerava presojati njihove primernosti in ustreznosti. Naša naloga je drugačna, želimo namreč opozoriti na možen vpliv celotnega nabora ukrepov iz koalicijske pogodbe na srednjeročno vzdržnost javnih financ.

Naša prva ugotovitev je, da koalicijska pogodba ne omogoča celovite finančne ocene. V njej smo identificirali približno 130 ukrepov s potencialnimi javno finančnimi učinki, vendar jih je po našem mnenju mogoče finančno ovrednotiti le okoli desetino. Ukrepi, ki jih je mogoče ovrednotiti, vplivajo na saldo javnih financ pretežno negativno. Do številk še pridem. Številni napovedani ukrepi, ki bi lahko prispevali k bolj učinkovitemu delovanju države, pa so splošni in ne navajajo jasne časovnice izvedbe. Če se gremo nazaj na konkretne ukrepe iz koalicijske pogodbe, bi ti po naši oceni primanjkljaj javnih financ povečali za približno 1,4 odstotka BDP. Dodatni ukrepi, ki so manj natančno opredeljeni v koalicijski pogodbi, a jih je bilo še kljub temu mogoče oceniti, bi lahko saldo poslabšali še za dodatnega 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Potencialno povečanje primanjkljaja bi tako znašali znašalo lahko tudi več kot 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Izven konteksta današnje seje in če k temu štejemo še potencialne učinke Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki se v bistvu vsaj v davčnem delu deloma prepleta z ukrepi koalicijske pogodbe, pridemo do okoli 3 odstotkov dodatnega primanjkljaja. To so torej dodatna povečanja glede na izhodiščno stanje, ker v bistvu vse trenutno razpoložljive napovedi nakazujejo že same napovedi izhodiščnega položaja kažejo na preseganje tri procentnega primanjkljaja v naslednjih letih.

Pravkar povedano, to kar sem zdaj povedal ni napoved dejanskega gibanja javnih financ, gre v bistvu za naše opozorilo na velikostni red tveganj, če bi bili ukrepi izvedeni brez ustreznih kompenzacijskih ukrepov. Ugotavljamo seveda, da h krepitvi dolgoročnega gospodarskega potenciala lahko prispevajo ukrepi za izboljševanje poslovnega okolja, ki so nakazani, in to je pravilno v koalicijski pogodbi, na primer davčne razbremenitve naj bi spodbudile gospodarsko rast. Tega učinka ne izključujemo, vendar naši izračuni kažejo, da bi bili morebitni pozitivni učinki znižanih davkov in predlagane odprave nekaterih administrativnih ukrepov bremen iz koalicijske pogodbe negotovi, postopni in bi delovali zgolj z zamikom. Naša skupna ugotovitev je, da tudi ob dodatno spodbujeni gospodarski aktivnosti ta zelo verjetno ne bi nadomestila prej omenjenega statičnega poslabšanja salda.

Koalicijska pogodba tudi nakazuje ukrepanje za učinkovitejšo javno porabo, kar je prav tako pohvalno. Takšna poraba bi morala biti sicer vedno cilj fiskalne politike, toda prihranki ne nastanejo avtomatično. Potrebni so po našem mnenju redni pregledi izdatkov in učinkovitejša javna naročila in investicije. Ti morajo biti podprti z jasnimi cilji in politično zavezo ter prevzemanjem odgovornosti za napredek na navedenih področjih. Naše ocene sicer kažejo, da tudi pozitivni učinki tovrstnih ukrepov ne bi zadoščali za kritje prej omenjenih negativnih učinkov ukrepov. koalicijske pogodbe. Koalicijska pogodba ob tem vsebuje zelo jasno zavezo k spoštovanju fiskalnih pravil in k stabilnim javnim financam. To je za nas ključno sporočilo. In to sporočilo bi moralo že sama oziroma sama zaveza bi morala že sama po sebi zamejiti dosledno izpeljavo ukrepov iz koalicijske pogodbe. Skladno s to zavezo predpostavljamo, da bodo napovedani ukrepi z vidika zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti izvedeni selektivno in postopno, zlasti pa z jasno sliko o financiranju njihovih morebitnih negativnih učinkov na javne finance. Ni namreč mogoče zniževati prihodkov, večati izdatkov in brez zagotovitve kompenzacijskih ukrepov pričakovati, da bo javno finančna pot postala spet vzdržna.

Ključno sporočilo Fiskalnega sveta je naslednje. Vsak pomemben ukrep mora biti pred izvedbo finančno ovrednoten, časovno opredeljen ter sistemsko oziroma ob upoštevanju celotnega nabora ukrepov ekonomske politike usklajen s srednjeročnim načrtom in tako zagotavljati javno finančno vzdržnost.

Naša ocena za to nikakor ne pomeni poziva k opustitvi ciljev, ki so podani v koalicijski pogodbi, temveč je poziv k odgovornemu zaporedju odločanja. Najprej je treba ugotoviti, kaj, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem času si država lahko nekaj privošči. Šele nato je mogoče sprejemati ukrepe z javno finančnimi posledicami.

Nadaljnje trajno povečevanje primanjkljaja iz vidika javnofinančne vzdržnosti ni dopustno. To velja še posebej zaradi izhodiščnega položaja, ki sem ga omenil prej na začetku in predvsem nepredvidljivih odzivov finančnih trgov, ki so povezani lahko tudi s ponavljajočimi se krizami in številnih izzivov, s katerimi se soočajo slovenske javne finance. Vse navedeno bi morala po našem mnenju Vlada izključno, skladno s ključno zavezo o stabilnih javnih financah ustrezno upoštevati v jesenskih proračunskih dokumentih. V nasprotnem primeru je Evropska komisija že napovedala možnost uvedbe postopka presežnega primanjkljaja za Slovenijo.

In čisto za konec, Fiskalni svet z rednim ocenjevanjem koalicijskih pogodb, tokratna ocena je že četrta, torej vseh vlad doslej, ki so od našega začetka, začetka bile imenovane, sledi dobrim praksam iz tujine.

Namen teh ocen je večanje odgovornosti nosilcev in zagotavljanje transparentnosti delovanja ekonomske politike. To omogoča bolj predvidljivo obnašanje in učinkovitejše načrtovanje gospodinjstev in podjetij. Za to bo Fiskalni svet tovrstne ocene pripravlja tudi v prihodnje. Hvala lepa.