Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani.

Predlog zakona je del širšega izvajanja Evropskega pakta o migracijah in azilu. Seveda ta pakt ni nastal čez noč, je rezultat dolgega in zahtevnega usklajevanja med državami članicami Evropske unije. Pakt zato ni idealen in tudi z njim ne more biti nihče v celoti zadovoljen, je namreč kompromis med različnimi interesi držav članic, različnimi migracijskimi pritiski, pogledi na azilno politiko in pričakovanji javnosti.

V tem trenutku nihče ne more z gotovostjo trditi, da bo pakt deloval tako, kot je zamišljen, a dejstvo je, da Evropska unija potrebuje bolj urejen, pregleden in učinkovit sistem upravljanja migracij in azilnih postopkov, potrebuje boljše podatke, povezane informacijske sisteme, jasnejša pravila odgovornosti in večjo sposobnost odzivanja. Hkrati pa pakt vsebuje tudi rešitve, pri katerih je potrebna posebna previdnost, predvsem tam, kjer gre za zbiranje in obdelavo biometričnih podatkov, posege v zasebnost, obravnavo ranljivih oseb in nevarnost, da logika varnosti prevlada nad načeli varovanja človekovih pravic.

V Poslanski skupini Svoboda poudarjamo dvoje. Država mora imeti urejen sistem, ker brez jasnih pravil, pristojnosti in evidenc ni mogoče voditi odgovorne migracijske in azilne politike. Hkrati pa učinkovitost države ne sme postati izgovor za nesorazmerne posege v človekove pravice ali za prakse, ki bi vodile v stigmatizacijo tujcev, prosilcev za mednarodno zaščito ali drugih oseb, ki živijo v Sloveniji. Pri tem moramo odgovoriti tudi na očitke sedanje koalicije, da je bil zamujen rok za začetek uporabe evropske zakonodaje s področja pakta o migracijah in azilu, to je 12. junij 2026. Gre sicer za priročen, a nepošten očitek. Dejstvo je, da je zakonodaja pripravljena. Šlo je za zahteven in dolgotrajen proces, v katerem je bilo treba odgovoriti na številne vsebinske, pravne, organizacijske in tehnične dileme, od prenosa evropskih predpisov, ureditve nacionalnih evidenc in prilagoditve informacijskih sistemov do določitve jasnih pristojnosti policije in ministrstva, varstva osebnih podatkov, zagotovitve finančnih virov ter povezave z evropskimi informacijskimi sistemi. Prav zato je bilo treba rešitve uskladiti z vsemi deležniki, ki so in bodo odgovorni za njihovo izvajanje. Če to delaš iskreno z namenom, da deluje in se ne poslužuješ cenenih piar trikov, je za pripravo kakovostnih rešitev pač potreben čas. Tega se ne da narediti čez noč in kdor trdi nasprotno, ne razume procesa ali pa zavestno zavaja. Ko je sedanja Vlada nastopila mandat, jo je zakonodaja čakala pripravljena in jo mora samo še vložiti v Državni zbor, kjer se jo bo obravnavalo in potrdilo. Zato je nenavadno poslušati očitke tistih, ki danes nastopajo, kot da rešujejo težave, ki so jo našli v predalu, v resnici pa so v predalu našli opravljeno delo. Če zakonodaja res ne bi bila pripravljena, je danes tudi ne bi tako hitro obravnavali. Še bolj očitna pa je politična dvoličnost sedanje oblasti na področju migracij. Ko so bili v opoziciji, so migracije uporabljali za strašenje ljudi, govorili so o nevarnosti, kaosu, odprtih mejah, ogroženi varnosti in nemočni državi, demonizirali tujce in širili sovraštvo ter vse skupaj zapakirali v lažno skrb za varnost prebivalcev Slovenije. No, to slednje še vedno počne.

Da se strah bolj prime, se pogosto poslužujejo pol resnic in najbolj grdih laži. V preteklosti so sklicevali nujne seje odborov in izredne seje Državnega zbora ter organizirali proteste prave civilne družbe, njihove strankarske. Zahtevali so vojsko na meji, ograje, ostrejše in bolj represivne ukrepe. Sedaj, ko so ponovno na oblasti, so spet obrnili ploščo, govorijo o drugačnih, učinkovitejših oblikah dela policije, o izravnalnih ukrepih, pretočnosti prometa, neoviranem pretoku ljudi in blaga ter o tem, da varnost zaradi sprememb ne bo nič manjša. To, kar so še včeraj razglašali za popuščanje, danes sami predstavljajo kot odgovorno upravljanje. Kar so še včeraj napadali kot nevarno, danes sami izvajajo kot razumno politiko. To je dvolična politika.

Slovenija pri migracijah ne potrebuje sejanja panike, ampak resno delo države in odgovorne politike. Ne pa politike, ki tujce uporablja kot priročne krivce za družbene težave, ki jih ne znajo in nočejo rešiti. Od sedanje Vlade v Poslanski skupini Svoboda pričakujemo, da se bo bolj samoomejevala pri demoniziranju tujcev ter bo pri izvajanju zakona zagotovila jasen nadzor, spoštovanje človekovih pravic, varstvo osebnih podatkov in preprečevanje vsakršnega rasnega profiliranja ali nesorazmernega ravnanja. V Svobodi zakonu ne bomo nasprotovali. Hvala.