Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Odbor za notranje zadeve in javno upravo je na 6. nujni seji, 22. 6. 2026

kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o izvajanju uredbe EU o vzpostavitvi sistema Eurodac. Za primerjavo biometričnih podatkov, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 11. seji, 19. 6. 2026 sklenil, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odboru je bilo posredovano gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Pri delu odbora so sodelovali predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, generalni direktor Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, vodja oddelka za operativo v sektorju mejne policije, Uprava in uniformirane policije, generalna policijska uprava in predstavnica Zakonodajno-pravne službe.

Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo je v uvodni dopolnilni obrazložitvi pojasnil, da se s predlogom zakona odpravlja praznina, ki je nastala, ker do roka za implementacijo 12. junija 2026 uredba EU o vzpostavitvi sistema Eurodac, za primerjavo biobometričnih podatkov v nadaljnjem besedilu, uredba EU 2020-24, 1358 še ni bila sprejeta. Gre za enega ključnih dokumentov v okviru pakta o migracijah in azilu, september 2020, ki omogoča odvzem, shranjevanje in primerjavo biometričnih podatkov državljanov tretjih držav za namene identifikacije in določa odgovornosti za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito. S prenosom uredbe EU 2020-2024, 13 58 v nacionalno zakonodajo bo urejeno in olajšano delo policije ter drugih strokovnih služb, ki se z migracijami ukvarjajo.

Sistem Eurodac je centralizirana biometrična zbirka podatkov Evropske unije, ki je namenjena podpori odpravljanja prošenj za mednarodno zaščito in obravnavi nedovoljenih migracij, saj omogoča učinkovito evidentiranje in preverjanje podatkov o nezakonito prisotnih osebah. Temelji na biometriji, ki poleg prstnih odtisov vključuje tudi sliko obraza, identifikacijske posnetke in kopije osebnih dokumentov. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je bil predlog zakona preučen z vidika ustavne skladnosti pravnega sistema in zakonodajno tehničnih zahtev. V pisnem mnenju so med drugim opozorili na nekatera razmerja med predlagano ureditvijo in že obstoječo ureditvijo, predvsem glede pristojnosti organa za odvzem biometričnih podatkov. Povedala je, da je na Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo podalo pisna pojasnila, ki naslavljajo pripombe iz njihovega mnenja.

V razpravi je poslanka Poslanske skupine Levica, Vesna opozorila, da predlog zakona predvsem zagotavlja izvajanje uredbe EU 2020-2024, 1358, vendar ne rešuje temeljnih težav migracijske politike. Spomnila je na begunski val iz leta 2015, ki je pokazal neustreznost evropske zakonodaje na tem področju. Poslanka Poslanske skupine Svoboda je izpostavila, da je potrebno sistem migracij urediti enotno na ravni EU, ki pa mora temeljiti na spoštovanju človekovih pravic. Opozorila je na pomisleke Zakonodajno-pravne službe glede začasne zbirke podatkov za prosilce za mednarodno zaščito, ki jo vodi policija. Zanimalo jo je, zakaj je takšna evidenca potrebna, če podobni podatki že obstajajo na ministrstvu za notranje zadeve. Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve

in javno upravo, je izpostavil, da je bila odločitev o migracijskem paktu in povezanih evropskih pravilih sprejeta maja 2024 v okviru delovanja prejšnje vlade, katere del je bil, katere del je bila tudi Levica, zato so imeli po njegovem mnenju možnost pravočasno urediti zakonodajo. Poslanka in poslanci Poslanske skupine SDS predlog zakona pozdravljajo, saj vzpostavlja pravno podlago za zbiranje ter izmenjavo biometričnih podatkov migrantov med državami EU. Povedali so, da je migracijski val iz leta 2015 ...