Hvala, spoštovana gospa predsednica komisije, spoštovani, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Naloga vlade pri reguliranju cen nekaterih naftnih derivatov je uravnotežiti tri cilje: prvič, varstvo potrošnikov in gospodarstva pred nenadnimi cenovnimi šoki, drugič, zagotoviti zanesljivo oskrbo z gorivi na celotnem ozemlju države enakomerno in tretjič, vzdržen in pregleden pravno utemeljen model regulacije, ki ne ogroža

ne javnih financ ne prostega delovanja trga. Torej gre za cel trg, ne gre za eno firmo. Zdaj, prejšnja uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov je veljala od 17. 6. leta 2025 do 15. 6. leta 2026. Po tem bi se ta prejšnja uredba končala, cene ne bi bile več regulirane in trg bi bil v bistvu odprt. Torej ne gre za enega dobavitelja, gre za cel trg in zadnje spremembe uredbe oziroma to novo uredbo je treba razumeti v tem okvirju. Vlada ni deregulirala cen naftnih derivatov, kar so mogoče celo pričakovali naftni trgovci, ker se je stara uredba s 15. 6. iztekla in v tednih pred tem ni bilo mogoče točno povedati, kdaj bo začela z delom ta vlada. Jaz sem tukaj res nov državni sekretar, verjetno takrat še niti jaz nisem vedel, da bom državni sekretar. Tako da je bilo treba nekaj narediti. Trg zato še zdaj ni dereguliran, regulacija zato v naslednjega pol leta ostaja. Regulirane ostajajo cene 95 oktanskega bencina, dizelskega goriva in eko lahkega kurilnega olja na bencinskih servisih izven avtocest in hitrih cest. Prav tako ostaja metodologija oblikovanja cen, ki temelji na borznih kotacijah, se pravi realnih stroških, davčnih obremenitvah, dodatkih, povezanih z biokomponentami, katerim smo zavezani v državi zaradi doseganja ciljev Evropske unije pri razogljičenju, in seveda reguliranih marž. Zakaj je bila ta prilagoditev potrebna? Zato, ker se je od začetka regulacije v letu 2022 pomembno spremenila stroškovna struktura poslovanja. Naftni trgovci so že prejšnjo vlado opozarjali, to je dokumentirano s sestanki in pozivi, da rastejo stroški dela, rastejo stroški energije, transporta, vzdrževanja, skladiščenja, rastejo stroški financiranja zalog in izpolnjevanje okoljskih obveznosti, ki se pač na prometnem sektorju povečujejo. Pristojno ministrstvo je že leta 2024 v okviru posebne delovne skupine preverjalo predložena izhodišča in tudi pripravilo lastne ocene primernih marž glede na rast stroškov. Ti izračuni so kazali, da so stroškovni pritiski realni, vendar vlada v tistem trenutku ni sledila predlogom trgovcev v celoti. Res je, da se je s to uredbo najvišja dovoljena marža v uporabi spremenila, vendar je treba to pogledati celotno sliko; tako kot smo že slišali, marža bila pred spremembo pri dizlu manjček manj kot 10 centov, 9,83 centa, pri bencinu 9,24 centa in pri kurilnem olju 8 centov na liter, po novi uredbi je enotna za vse in znaša 11,5 na liter in je manjša kot primerljive marže v regiji. Torej ne gre za nekritično in avtomatično upoštevanje zahtev naftnih trgovcev. Če bi vlada sprejela predloge trgovcev ali pa Trgovinske zbornice, podane v času delovanja omenjene delovne skupine ministra izpred leta in pol v celoti, bi bila marža bistveno višja od zdaj določene. Vlada se je odločila za bistveno nižjo prilagoditev, ki upošteva del stroškovnih pritiskov, realnih pritiskov, hkrati pa omejuje vpliv na končne cene za potrošnike. Zdaj tukaj opozarjam, da je Slovenija majhen trg, imamo velike razlike med majhnimi in velikimi trgovci, pomembno pa je, da Slovenija ima več trgovcev, da imamo konkurenco. To je tista naša varovalka, ki se mi zdi zelo pomembna, da je tudi na tem področju konkurenca. Imamo razlike med lokacijami ob avtocesti in izven njih, med urbanimi in manj prometnimi območji. V takem sistemu mora biti regulacija zelo previdna; če je preostra, lahko kratkoročno seveda ustvari vtis zaščite potrošnika, dolgoročno pa zmanjša zanesljivost oskrbe.

Tako da s tem stališčem bi jaz predstavil, zakaj je bila uredba sprejeta in se zahvaljujem za vašo pozornost.