Predsedujoča, hvala za besedo.

Že prvo izvajanje je še en razlog več, kako preusmerjati pozornost iz tega, kar je danes na agendi in o čem moramo dejansko razpravljati, opraviti razpravo in si tudi odgovoriti na nekatera vprašanja. Zdaj, kot Poslanska skupina Svoboda, ki je kot predlagatelj, si bom dovolil en zelo kratek uvod o tem, zelo kratek uvod o tem, kaj pravzaprav Petrol pomeni skozi čas za našo državo.

Tako kot v nekdanji skupni državi je tudi samostojna Slovenija prepoznala njen strateški pomen. Skozi cel čas ga je varovala kot svojega osrednjega naftnega distributerja in vanj usmerila tudi javna sredstva. Z jasnim ciljem. Torej, da na eni strani Petrol ne bo le velik doma, ampak da bo Petrol postal relevanten in pomemben faktor tudi v širši regiji in pa seveda vstopna točka za slovensko gospodarstvo na tuje trge.

Zdaj od 90 let naprej, je Petrol postal dvoje hkrati. Na eni strani tarča kapitalskih interesov, ki so ga nekateri želeli tudi privatizirati, na drugi strani pa ena od osrednjih, osrednjih kart v rokah tistega dela politike, ki je državno premoženje razprodajal ali si ga je pa želel razprodati, kot rečeno, vse od prve slovenske vlade naprej. Skozi leta se je ta struktura, lastniška struktura Petrola spreminjala in sčasoma postajala vse manj pregledna. Danes smo na tej točki, ko lahko nekdo z 10, 12 procenti lastniškega deleža pravzaprav v praksi obvladuje celotno družbo. In prav v tem je Petrol postal simbol zgrešenega dela slovenske tranzicije. Torej na eni strani nepregledno lastništvo, na drugi strani pa podjetje, ki ostaja močno prisesano na državo in seveda

tudi odvisno od njene volje.

Samo zahtevo za sklic bom začel z eno anekdoto zato, da bodo prebivalke in prebivalci Republike Slovenije lažje razumeli. Dajmo si vsi skupaj predstavljati gospo Marijo iz Prekmurja, ki vsak teden napolni rezervoar svojega golfa za to, da se na koncu pripelje na delo v Mursko Soboto. Po novem bo ta rezervoar dizla štel približno več kot evro in pol več, recimo za primerjavo, toliko kot ena štruca kruha. Zdaj, lahko bo ta gospa rekla, saj to ni veliko, mogoče res ni za njo veliko, a vsak tak cent, ki ga ob točilni napravi plača Marija in vsak voznik v državi, za Petrol pomeni po izračunih okoli deset milijonov evrov dobička na leto. Marija v tem primeru dobi račun Petrol oziroma lastniki Petrola pa darilo. In Marija v tem primeru ni izjema. Marija smo vsi mi, ki smo danes tukaj, vsi, ki se vsak dan srečamo na cesti. Torej vsi, ki gremo v službo in si napolnimo rezervoar, da bodo očitno lahko drugi polnili svoje žepe. In zato smo danes tukaj in zato je pomembno, da to razpravo danes opravimo.

Zdaj pa, če gremo na zelo konkretno. Vlada Janeza Janše je dne 12. 6. na prvi dopisni seji, torej korespondenčni seji, ne redni seji po elektronski poti, brez prave seje, brez razprave, torej uvedla novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Z njo je torej trgovcem z gorivi dvignila marže na najvišjo raven doslej, hkrati pa kot dodatek darila spremenila še formulo za vmešavanje goriv. Še isti dan smo v časniku Finance lahko zasledili članek z naslovom Janša Petrolu in kompaniji dvignil marže na goriva na rekordno raven, v katerem so zapisali trditev, da gre za darilo nove vlade Petrolu po mesecih vojne z Golobovo vlado. V predlogu nove uredbe Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, ki ga vodi gospod Jernej Vrtovec piše, da se največja dovoljena marža v prodaji na drobno na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest dviguje na 11,50 centa za liter za vse tri vrste goriva. Samo za primerjavo: doslej je največja marža za dizel znašala 9,83 centa za liter, za 25 oktanski bencin 9,24 centa za liter in za kurilno olje 8,0 centa za liter. Torej, sam dvig marž si lahko brez problema izračunamo. Sliši se malo. No, pa ni. Kot prav tako ugotavlja časnik Finance, en sam cent višje marže pomeni za trgovce, kot rečeno, približno deset milijonov evrov dobička iz poslovanja. Nekatere ocene, ki krožijo v javnosti, govorijo celo o 40 milijonih evrov koristi za trgovce z gorivi. Torej 40 milijonov, 40 milijonov z eno samo uredbo, ki poudarjam, sprejeta je bila v enem dnevu na dopisni seji. In mimogrede, če niste zasledili brez besede o tem v uradnem sporočilu za javnost po seji. Kaj pa mi, državljani? Liter dizla se je po podatkih sta že podražil za 3,3 cente in po novem stane 1,718 evra, kurilno olje za 0,6 centa. Bencin je ostal enak v tem trenutku. A ne pozabimo, ravno trošarine je prejšnja vlada v času cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu znižala na minimum, kar je proračun stalo okrog 130 milijonov evrov, a z veliko razliko, ta denar je šel ljudem, da bi samo breme dragih goriv čutili manj. Več kot očitno je, da ta tok gre zdaj v nasprotno smer. A zdaj pride najbolj zgovoren del, ki prav tako mora biti del razprave danes. In žal mi je, da prisotnih ni danes na seji. Prvi delovni dan po dvigu marž, v ponedeljek 15. junij: borza

se odpre. Delnica Petrola poleti navzgor, ob 9:40 uri znaša 56,6 evra, torej 6 odstotkov več kot v petek. Izgleda mi, da čez vikend, kot da bi prišel nek ukaz iz katerekoli smeri. Samo po sebi ne bi bilo tako bizarno, če nekaj dni prej ne bi posamezniki iz vodstva Petrola dokupili delnice lastnega podjetja. In ne, to ni govorica, to so preverjene informacije, ki so objavljene tudi na straneh Ljubljanske borze, kar so pisali tudi številni mediji. Vsak izmed nas si lahko ogleda. Torej vodstvo kupi delnice, vlada dvigne marže, delnica poleti, pa se lahko vprašamo, ali je to samo naključje. In to vse se dogaja v družbi, ki je bila v zadnjih mesecih kar veliko časa tudi po medijih, predvsem zaradi spora s svojim največjim lastnikom, torej državo. SDH je namreč zahteval posebno revizijo poslovnega poslovanja, predvsem na področju logistike in oskrbe bencinskih servisov. Da spomnimo ljudi, zakaj. Ravno v dneh pred državnozborskimi volitvami je na Petrolovih servisih čudežno prihajalo do nenadnih motenj v dobavi goriva. Tržni inšpektorat je medtem pregledal 41 servisov, od tega 38 Petrolovih, in ugotovil, da so bile dobave v zadnjih dveh tednih pred volitvami za polovico manjše, ponekod celo za dve tretjini. Pustimo, da te domneve tudi preiščejo organi, ki so za to pristojni. Ampak vprašanje je, kaj je storilo vodstvo Petrola, ko je država zahtevala to notranjo revizijo. Preprosto zavrnilo jo je. Nadzorni svet predlaganih točk nikoli ni uvrstil niti na dnevni red seje. SDH je seveda na to javno opozoril. Veseli me, da imamo predstavnike SDH tudi med nami. In da takšno izogibanje zakonitim zahtevam delničarjev le še dodatno potrjuje koliko nujen je sam neodvisen pregled poslovanja družbe.

Da povežemo vse te pike, najprej motnje v oskrbi tik pred volitvami, ki so danes preiskovane, nato vlada, ki na prvi korespondenčni seji sprejme brez razprave, brez objave in omembe v sporočilu za javnost trgovcem najvišje marže doslej. Nato odkup delnic s strani lastnega vodstva. Nato skok delnic. In če vse to, še dvig DDV, ki ga bomo plačali prav vsi. Skratka, koalicija pod vodstvom Janeza Janše po eni strani dviguje DDV vsem državljankam in državljanom, po drugi pa z višjimi maržami več kot očitno nagrajuje lastnike Petrola.

Eno breme za vse nas, eno darilo za peščico. To ni vlada vseh nas, to je vlada njihovih in dokler bomo molčali, bomo plačevali, tako vsaj izgleda, pri vsaki črpalki, na vsaki položnici, z vsakim odstotkom višjega DDV. In zato je prav, da danes tukaj sedimo in razpravljamo.

Same sklepe ne bom bral, ker verjamem, da jih bomo odprli skozi razpravo. Vsi ste jih dobili tudi skupaj z gradivom, se bom pa z veseljem oglasil tudi znotraj razprave. Hvala predsedujoča.

Predsednic mag. Alenka Bratušek: Najlepša hvala, gospod Grah v imenu predlagatelja te seje. Tako da zdaj bomo pa besedo dali gostom in predlagam, da je prvi državni sekretar doktor Žagar, ki verjamem, da nam bo pojasnil predvsem razloge, utemeljene razloge za dvig marž. Izvolite. Hvala.