Hvala za besedo.

Spoštovane državljanke in državljani.

Pred nami ni neka nedolžna mala tehnična spremembica volilne zakonodaje, pred nami je politična odločitev o tem, kdo sme biti del skupnosti in kdo ne. Predlagatelji želijo ljudem, ki tukaj živijo, delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke in soustvarjajo lokalno okolje, odvzeti pravico, da odločajo o skupnosti, katere del so jih politično izbrisati. Izbris leta 1992 je pomenil odvzem pravnega obstoja, ljudje so izgubili dokumente, socialne pravice, zdravstveno zavarovanje, pravno varnost. Današnjega posega s tem ni mogoče povsem enačiti, a vendarle nekaj pa je vseeno skupno. Takrat je država določeni skupini ljudi odrekla pravni obstoj. Danes ji želi odreči politični obstoj. Ljudje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki jih neposredno zadevajo odločitve občinskih svetov in županov, naj bi izgubili pravico, da o teh odločitvah sploh soodločajo. Lahko ostanejo delovna sila, lahko ostanejo davkoplačevalci, lahko ostanejo prebivalci. Ne smejo pa biti več politični subjekti. V tem je bistvo tega sramotnega predloga. Volilna pravica je temelj demokracije, je pravica, ki človeka naredi za politični subjekt. Kdor ljudem odvzame glas, jim sporoča, da njihov glas ni pomemben, da oni niso pomembni. Zato je pomenljiva izjava predlagateljev, da so tujci tukaj zato, da delajo, ne pa da odločajo, kar seveda ni lapsus. To je srčika političnega programa stranke SDS, programa, po katerem so ljudje dovolj dobri, da gradijo naše ceste, delajo v naših tovarnah, bolnišnicah in domovih za starejše. Niso pa dovolj dobri, da bi imeli besedo pri odločanju o skupnosti, ki jo vsak dan pomagajo graditi. Vprašajmo se, je to še demokracija? To, da ljudi deliš na občane prvega in občane drugega reda? Še posebej problematično pa je, da za ta poseg ni nobene resne utemeljitve. Nobene.

Volilna pravica tujcev s stalnim prebivališčem na lokalnih volitvah obstaja že od leta 2002. Skoraj četrt stoletja. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora opozarja na ustavnopravna vprašanja tega posega. Pravna mreža za varstvo demokracije opozarja, da bi takšna sprememba težko prestala ustavno presojo. Predlagatelji niso pojasnili, kakšen legitimen cilj zasledujejo, niti kakšno škodo naj bi povzročala dosedanja ureditev. Niso pojasnili, zakaj je treba skoraj četrt stoletja star demokratični standard ukiniti prav zdaj. So pa izbrali zelo zanimiv trenutek, nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami, kar je unikum v Evropski uniji. Kajti, česa takega, da bi spreminjali volilno zakonodajo tik pred volitvami, razvite demokracije ne poznajo. Zato se postavlja vprašanje, ki se mu ni mogoče izogniti: ali želijo predlagatelji iz volilnega telesa odstraniti skupino ljudi, za katero domnevajo, da ne glasuje pravilno? Na zadnjih volitvah je glasovalo približno 7500 tujcev iz tretjih držav v celotni Sloveniji. Število, ki nikakor ne more pojasniti te politične obsedenosti, lahko pa pojasni nekaj drugega: potrebo po ustvarjanju delitev. Potrebo po sporočilu, da nekateri tujci nikoli ne bodo zares pripadali skupnosti, ne glede na to, koliko let živijo tukaj in koliko prispevajo. In temu se reče ksenofobija, temu se reče rasizem. Upravičeno se torej kar samo postavlja vprašanje, ali bi vi radi izbrisali volivce, ki ne glasujejo pravilno? Ali pa je vaš problem to, da so samo eni Balkanci? In kdo bo naslednji Romi, ženske, kdo? Vemo, demokracija ni močnejša, ko ljudem jemlje glas, demokracija je močnejša, ko ljudi vključuje, ampak to vas itak ne zanima. Ne zanima vas zares integracija, kajti resna integracija ne izključuje ljudi.

Zaradi vsega povedanega temu predlogu odločno nasprotujemo. In ko bo zakon sprejet, bomo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre v ustavno presojo.

Hvala lepa.