Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi.

Po sprejetju tako imenovanega interventnega zakona so slovenski sindikati v rekordnem času zbrali zadostno število podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma. Predlagatelji in podporniki zakona so se na to odzvali pričakovano, z vložitvijo predloga sklepa o nedopustnosti referenduma. Pri tem se sklicujejo na 90. člen Ustave, ki prepoveduje izvedbo referenduma o zakonih, ki pomeni odziv na naravne nesreče oziroma zagotavlja obrambo in varnost države. Enako velja za predloge zakonov s področja davkov, carin in obveznih dajatev, pa tudi

za ratifikacijo mednarodnih pogodb in zakona, ki odpravlja ugotovljeno protiustavnost, zlasti na področju človekovih pravic. V vseh teh primerih je postopek enak. Državni zbor sprejme sklep o nedopustnosti referenduma, katerega predlog so predlagatelji vložili, a ne izpolnjuje niti enega od kriterijev. In bom obrazložila v nadaljevanju.

Najprej. v Poslanski skupini Socialnih demokratov se vsekakor pridružujemo ocenam, da ta zakon ni namenjen razvoju Slovenije, temveč razkroju socialne države. Enako ocenjujemo, da ta predlog za prepoved referenduma ne predstavlja izvrševanja določil Ustave, temveč njeno grobo zlorabo. Naj pojasnimo. Kot smo opozorili na začetku obravnave, to ni interventni zakon v smislu, kakršni so bili tako imenovani protikoronski paketni zakoni ali zakon o popoplavni obnovi in razvoju iz preteklega mandata, ne gre za nujne ukrepe, povezane z varnostjo ali obrambo države, ne obstaja nikakršen zunanji nepredvidljiv in nenavaden dogodek, ki bi ga lahko določili kot vzrok interventnega ukrepanja. Kriterije iz 1. alineje drugega odstavka 90. člena Ustave ta zakon torej ne izpolnjuje. Referendumsko odločanje o njem bi moralo biti dopustno. Večina določb tega zakona sicer res posega na davčno področje. Ustavno pravni teoretiki, pa tudi Zakonodajno-pravna služba so že večkrat pojasnili, da je izvor ustavne prepovedi referenduma o davkih, carinah in obveznih dajatvah dejstvo, da je delovanje vsake moderne države neločljivo povezano tudi s pobiranjem davkov. Država brez finančne zmožnosti za izvajanje svojih nalog torej izgubi svojo zmožnost biti država. Ali povedano drugače: prepoved referenduma o davkih obstaja zato, da z referendumom ne bi mogli preprečiti države državi pobiranja nujnih dajatev, potrebnih za njeno delovanje. Predlagatelji in podporniki, ki sicer glasno opozarjajo na po njihovem mnenju izjemno slabo stanje javnih financ, pa s tem zakonom močno poglabljajo ta problem. Vse davčne določbe tega zakona imajo namreč negativen učinek na javne finance. Izrisuje se torej situacija, ko se ustavna prepoved referenduma poskuša uporabiti za to, da volivci na referendumu ne bi mogli preprečiti finančnega osiromašenja javnih blagajn. In to je v nasprotju s temeljnim namenom te prepovedi. Davčne vsebine v njem namreč državi in sistemu javne solidarnosti odvzemajo prihodke, medtem ko je bila prepoved zasnovana za obratne primere. In zato menimo, da bi tudi s tega vidika referendum o tem zakonu moral biti dopusten. Zlasti zato, ker bi uveljavitev zakona povzročila protiustavne posledice oziroma ogrozila druge ustavne cilje, na primer uravnotežen javno finančni saldo, ki ga zapoveduje fiskalno pravilo. Zelo očitno je tudi, da zakon z ničemer ne posega na področje mednarodnih pogodb, zato seveda ni mogoče uporabiti niti tega kot razlog za referendumsko prepoved. Zadnji argument podpornikov zakona pa je, da naj bi deli zakona odpravljali ugotovljeno protiustavnost, kjer referendumsko odločanje ni mogoče. Res je sicer, da so deli zakona, ki razveljavljajo večino bistvenih določil lani sprejetega zakona o zdravstveni dejavnosti, utemeljeni kot odprava protiustavnosti. Potrebno pa je seveda dodati in poudariti, ta zakon je res v ustavni presoji, ki pa vsekakor še ni zaključena. Res je Ustavno sodišče razveljavilo nekatere manj bistvene vsebine lani sprejetega zakona, a nekatere določbe so presojo prestale. Za druge, kot je na primer odločitev o razpolaganju koncesionarja z dobičkom, pa odločitev še ni sprejeta, zato vsekakor ni mogoče trditi, da bi ta zakon odpravil ugotovljene protiustavnosti, ker se predlagatelji lepo postavljajo v vlogo ustavnih sodnikov in ker prehitevajo njihove sodbe. V delu, ki posega na področje zdravstva. Ta zakon zgolj črta celoten napredek, dosežen v zadnjem mandatu in ga vrača na stanje, kakršno je veljalo pred letom 2020. Protiustavnost ureditve, ki je razveljavila, predlagatelji zgolj zatrjujejo, ne morejo pa utemeljiti z odločitvijo Ustavnega sodišča, zato seveda tudi zadnji možni ustavni kriterij, ki dopušča prepoved referenduma ni izpolnjen. Referendum o zakonu mora biti dopusten. V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo seveda zaradi navedenega glasovali proti predlogu sklepa o nedopustnosti referenduma.