Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovani.

Razvojni zakon prinaša številne nujne rešitve za razvoj naše države, predvsem na področju gospodarstva in davkov. Odpravlja številne škodljive ukrepe Golobove Vlade - gre zgolj za začetek saniranja kaosa, ki ga je povzročila odhajajoča vlada, za vzpostavitev stabilnosti bo potrebno še precej več, zakoni za nadaljevanje okrevanja po odhodu te Vlade bodo gotovo sledili v bližnji prihodnosti. Eno od področij, kjer je koalicija povzročila največ škode, so prav davki. 7,5 milijard novih davkov v petih letih. Padamo na lestvici konkurenčnosti. Ne čudi, da je bistveno področje urejanja tega zakona prav področje davkov in da gre za zakon o davkih. 90. člen Ustave Republike Slovenije določa: referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah. Referenduma o tem zakonu torej ne prepovedujemo mi, ampak ga prepoveduje Ustava. To sta že povedala tako profesor doktor Rajko Pirnat in profesor doktor Ernest Petrič. Zakon spreminja in dopolnjuje naslednje zakone, ki urejajo davke ali obvezne javne dajatve: Zakon o dohodnini, Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o dolgotrajni oskrbo, Zakon o davku na dodano vrednost. Poleg navedenega zakon prinaša tudi začasni ukrep na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov. V navedenih delih zakon prinaša spremembe ureditve dohodnine pri oddajanju premoženja v najem, novo ureditev zavezancev za dohodnino, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov, zgornjo omejitev osnove za obračun vseh prispevkov za socialno varnost, najnižjo osnovo za obračun prispevkov za samozaposlene in kmete, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic ter za upokojence, znižanje DDV za določene izdelke, začasni ukrep znižanja DDV na energente ter številne prehodne določbe, ki se nanašajo na navedeno vsebino. Očitno je, da je pretežna in bistvena vsebina tega interventnega zakona urejanje davkov oziroma drugih obveznih dajatev. Da gre za zakon o davkih in drugih obveznih dajatvah, je jasno tudi po njegovih dejanskih učinkih, ki zmanjšujejo obremenitev zavezancev z davki in drugimi obveznimi dajatvami. Predlagatelj ocenjuje zmanjšanje prilivov iz davkov in drugih javnih dajatev v letni višini okoli 570 milijonov evrov. Vlada v svojem mnenju k predlogu zakona ocenjuje, da predlagani ukrepi prinašajo znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli ene milijarde evrov. Ne morete torej hkrati trditi, da zakon povzroča milijardo evrov davčnega izpada ter da ne gre za zakon o davkih. Sklep bomo seveda zato tudi podprli.

Hvala.