Hvala, predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani vsi, ki nas spremljate.

Razvojni zakon ureja vprašanja davkov ali obveznih dajatev v več kot polovici členov, več kot polovici svojih členov, 31 členih - lahko jih navedem kasneje. V teh navedenih členih prinaša spremembe ureditve

dohodnine pri oddajanju premoženja v najem, novo ureditev zavezancev za dohodnino, ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov, zgornjo omejitev osnove za obračun vseh prispevkov za socialno varnost, najnižjo osnovo za obračun prispevkov za samozaposlene in kmete, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic ter za upokojence, znižanje DDV-ja na določene izdelke, začasni ukrep znižanja DDV na energente ter številne prehodne določbe, ki se nanašajo na navedeno vsebino.

Očitno je, da je pretežna in bistvena vsebina zakona urejanje davkov oziroma drugih obveznih dajatev. Ni odveč pripomniti, da seveda v smer razbremenitve ljudi, ne obremenitve, ampak razbremenitve. 90. člen Ustave Republike Slovenije določa, referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, o davkih in drugih obveznih dajatvah. Referenduma o tem zakonu torej ne prepovedujemo mi predlagatelji, ampak ga prepoveduje Ustava sama. Če tega sklepa ne sprejmemo, kolegice in kolegi, trdim, da kršimo lastno Ustavo, to je povsem jasno.

Da je v zvezi s presojo pogojev iz druge alineje drugega odstavka 90. člena Ustave bistveno, ali zakon v precejšnjem delu ureja davke oziroma druge obvezne dajatve, je pojasnil profesor doktor Rajko Pirnat s katedre za upravno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Glede vprašanja jasnosti, nedopustnosti referenduma o razvojnem zakonu je potrdil, da je dikcija Ustave v drugi alineji drugega odstavka 90. člena nedvoumna, nedvoumna in da je ta jasno opredeljena v besedilu z zakoni o davkih in drugih javnih dajatvah.

V nadaljevanju je poudaril, da bo ta zakon v precejšnjem delu, da ta zakon v precejšnjem delu ureja davke in druge javne dajatve, tako da si jaz težko predstavljam skupaj z ostalimi podpisniki in predlagatelji, razlago po kateri bi bil referendum na ta naš razvojni zakon dopusten. Resnično si težko to predstavljamo.

Podobno tudi nekdanji predsednik Ustavnega sodišča profesor doktor Ernest Petrič ugotavlja, da iz Ustave jasno izhaja, da referenduma o davčnih obveznostih ne sme biti. Ob tem je pojasnil: V konkretnem primeru razvojnega zakona, ki vsebuje zgolj določbe o davkih, bi bilo zelo veliko pravno tveganje, če bi se pri posameznih odločitvah o dopustnosti referenduma začelo iskati delne rešitve, v smislu za 3. člen je referendum dopusten, za 5. pa ni dopusten. Tudi iz potrebe po pravni sigurnosti, je njegovo stališče, torej stališče profesor doktor Ernesta Petriča, da referendum o tem zakonu ni dopusten, ni dopusten.

Nasprotniki razvojnega zakona pogosto trdijo, da bo zakon prinesel milijardo davčnega izpada. Torej, je povsem jasno že po njihovih očitkih, ki seveda ne držijo, da gre za zakon o davkih in prispevkih. Oni to potrjujejo s svojimi očitki. Če gre za Zakon o davkih in prispevkih, pa po ustavi referendum seveda o njem ni dopusten. Kdor bi dopustil referendumu o Zakonu o davkih, bi kršil Ustavo.

Glede navedb, da zakon prinaša tudi nekaj drugih rešitev, ki niso neposredno povezane z davki, naj spomnim, da je Ustavno sodišče z zadnjo tovrstno odločbo prepovedalo referendum o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi Urške Klakočar Zupančič. Zakon je vseboval številne rešitve, ki niso odpravljale protiustavnosti in niso imele z njo nobene zveze, na primer možnost 30 poslancev, da blokirajo ustanovitev preiskave, nima nobene zveze z načelom neodvisnosti sodnikov in tožilcev. Kljub temu o teh rešitvah državljani niso smeli odločati na referendumu. Tako je vzpostavilo novo prakso bolj ohlapne razlage določb, glede izpolnjenosti pogojev za določitev ali odločitev o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, po kateri je za prepoved referenduma relevantna zgolj pretežna vsebina zakona.

Ker se s tem zakonom pretežno ureja davke in druge obvezne dajatve, ter se odpravlja tudi nekatere protiustavnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče, Ustava referenduma o tem zakonu seveda ne dopušča.