Spoštovane poslanke in poslanci, državljanke in državljani. Ko govorimo o stvareh, ki so se zgodile 81 let nazaj in govorimo o njih ta trenutek na hitro v začetku mandata si je treba zastaviti eno samo in preprosto vprašanje: kaj je prav in kaj je dobro za to državo? Prav je, da imajo vsi mrtvi, ne glede na stran, ime, priimek, grob in da je svojcem omogočeno spoštljivo žalovanje in prižiganje sveče. Kdaj že bi se to dalo urediti, če bi seveda razumeli in znali preseči duh, duh enega časa. Včeraj je bila zanimiva seja odbora. Tam so bili izrečeni številni očitki. Ampak jaz vam moram povedati, da ko sem bil

gost na komisiji, ki obravnava to problematiko, mi je bilo večkrat povedano, da smo na tem področju vzorna, zgledna država in da člani komisije in slovenski strokovnjaki o načinu reševanja potujejo po Evropi in razlagajo primere dobre prakse.

Kaj smo storili v mandatu 2022-2026, ki je za nami? Nismo zlorabljali problematike za objave na Facebooku, za objave na Twitterju, v medijih, ki potem pod komentarji odpirajo, solijo stare rane in povzročajo prepire, stiske, žalost, bolečino ljudi z enega ali pa z drugega strani te zgodbe. Ne, na ministrstvu smo trdo delali, pustili smo organizacijo direktorata tako, kot je bila zasnovana na prejšnji vladi, ker je dobra in prava, okrepili smo pa z dejanji, ne z besedami, naša prizadevanja, da se številne zadeve nadgradijo in popravijo. Zato smo uredili grobišče Macesnova Gorica, kjer je več kot 3 tisoč 400 žrtev, da je tam mogoče žalovati, prižigati sveče, se spominjati, kaj je bilo narobe in kaj je bilo v zgodovini prav. Kje so bile te žrtve? V garaži v Kočevju? Kaj smo storili? Kljub temu, da so nekateri to pietetno temo s fotografiranjem zlorabili, smo na najbolj pieteten način preselili posmrtne ostanke ob blagoslovu odhoda, ob blagoslovu prihoda. Kam? V kostnico, namensko zgrajeno v Škofji Loki. In v glavnem ob petkih tja hodijo ljudje, se spominjajo, žalujejo in to razumejo. Kot minister hranim kakšen centimeter njihovih priznanj in zahval. Huda jama. Tam večina žrtev ni bila slovenske narodnosti, bolečina za svojce pa nič manjša. Stvari smo spoštljivo uredili, žrtve pokopali in pa mesto povojnega poboja, zločina, nedostojnega, nepravilnega ravnanja ustrezno uredili - ventilacija, možnost ogledov, dogovor z Občino Laško in tako naprej. In teh ravnanj je bilo še kar nekaj. Na ministrstvu smo bili enaki do vseh. Do vseh, ne glede na stran, prvi, drugi ali pa še kakšnem zgodovinskem dogodku. In to je tista prava pot, ki pelje naprej.

Zakon, o katerem govorimo danes, kot da bi bilo to po 81 letih najbolj nujno v tej državi, na hiter, nedomišljen način, ki zgodbe ne bo zaprl in pripeljal do konca. Zato na Vladi teh rešitev ne podpiramo, podpiramo pa, da vprašanje mirno, dostojanstveno in pietetno rešimo.