Odbor za obrambo je na 1. nujni seji 25. 5. 2026 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanska skupina NSi, SLS, Fokus, Poslanska skupina SDS, Poslanska skupina Demokrati., Svobode, Socialnih demokratov in skupina Levica Vesna.

Predlagateljica, poslanka, predstavnica predlagatelja, poslanka Iva Dimic je povedala, da so v trojčku Nove Slovenije, SLS in Fokus pripravili Predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. K sprejemu tega zakona jih je med drugim nagovorila tudi Resolucija Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji.

Predstavnica Zakonodajnopravne službe magistra Metoda Hrovat Pirnat je izpostavila, da je ZPS v zvezi s predlogom zakona najprej opozorila predlagatelje na neustrezen naslov, ki daje vtis, da gre za omnibus zakon, čeprav spreminja zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Magister Borut Sajovic, minister za obrambo, ki opravlja tekoče posle, je izpostavil, da je zakon po njegovem mnenju neizvršljiv v realnem času in ga zato na vladi ne podpirajo. Predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Anton Bratušek je izpostavil, da je Komisija Državnega sveta za državno ureditev na

27. izredni seji obravnavala predlog zakona in ga podprla. Doktor Simona Drenik Bavdek, Varuhinja človekovih pravic, je izpostavila, da je treba se zavedati, da ko govorimo o povojnih pobojih, govorimo tudi o sodobnem evropskem in mednarodnem pravu človekovih pravic in podprla napredek na reševanju zadev na tem področju. Doktor Mitja Ferenc, član Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje prikritih grobišč je poudaril, da se problematika, s katero se ukvarja na komisiji, vleče bistveno predolgo. Doktor Andrej Pančur, direktor Inštituta za novejšo zgodovino je izpostavil, da so bili v inštitutu pristojni za izvajanje štirih raziskovalnih projektov, med katerimi so zbrali podatke o žrtvah druge svetovne vojne in neposredno po njej. Doktor Mitja Ogrin, predsednik Nove slovenske zaveze, je povedal, da ocenjuje, da je začetek sprejemanja tega zakona pomemben trenutek, saj bodo žrtve revolucije končno spoštljivo pokopane. Doktor Katja Drobnič, nekdanja vodja pristojnega oddelka za biološke preiskave, je izpostavila, da je predlog zakona po njenem mnenju pokrival vse tisto, kar je stroka potrebovala, pa do sedaj ni imela. V razpravi so poslanci koalicijskih poslanskih skupin izpostavili, da je temeljni cilj predloga zakona ureditev trajnega in pietetnega pokopa posmrtnih ostankov iz prikritih grobišč. Po predlogu bi bili vsi ostanki trajno in dostojanstveno pokopani na ljubljanskih Žalah. Del pokopališča, namenjen tem žrtvam, pa bi pridobil status kulturnega spomenika državnega pomena. Opozicijski poslanci so poudarili, da predlog zakona odpira zgodovinske in politične delitve med ljudmi. Predlagateljem so očitali, da vprašanje povojnih pobojev izrabljajo za nabiranje političnih točk. Strinjali pa so se z nujo po pietetnem pokopu vseh žrtev. Po opravljeni razpravi je odbor sprejel amandmaje Poslanske skupine NSi, SLS Fokus, Poslanske skupine SDS in Poslanske skupine Demokrati Anžeta Logarja. Odbor pa ni sprejel amandmajev Poslanske skupine Svoboda, Poslanske skupine Socialnih demokratov in Poslanske skupine Levica. Odbor prav tako ni sprejel amandmaja Poslanske skupine Demokrati Anžeta Logarja. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerem so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila.

Hvala.