Hvala lepa, dober dan vsem in čestitke za prvo vodenje seje.

Zdaj, kot varuhinja človekovih pravic sem se oglasila iz vidika, da se je treba zavedati, da ko govorimo o povojnih pobojih, prikritih grobiščih in predvsem o vprašanju pokopa žrtev, ne govorimo samo o zgodovini, o moralnih, etičnih načelih, govorimo namreč tudi o sodobnem evropskem in mednarodnem pravu človekovih pravic. Namreč pomembno je razumeti nekaj temeljnega: sodobno pravo človekovih pravic ne izhaja več samo iz pravic umrlih, ampak tudi predvsem iz pravic njihovih svojcev in v ospredju so v tem oziru pravica do resnice, pravica vedeti usodo bližnjega, pravica do groba, do žalovanja ter pravica do dostojnega ravnanja s posmrtnimi ostanki. Torej to danes ni več samo moralno ali politično vprašanje, ampak gre za vprašanje človekovih pravic. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je v več pomembnih sodbah poudarila celo, da dolgotrajno prikrivanje usode izginulih oseb povzroča trajno psihično trpljenje svojcev. V tem oziru naj posebej omenim na primer zelo znano sodbo Ciper proti Turčiji iz leta 2001, o kateri je odločal veliki senat in odločil, da je molk oblasti glede usode pogrešanih oseb lahko celo oblika nečloveškega ravnanja do njihovih družin. Naslednja sodba, ki je tudi aktualna in zanimiva za našo razpravo oziroma zavezo, da se to vprašanje v Sloveniji reši tudi dejansko, ne samo na papirju, je Savanšijeva in drugi proti Rusiji iz leta 2013, kjer je Evropsko sodišče za človekove pravice dodatno poudarilo, da imajo svojci pravico do dostojnega pokopa. Torej v tej zadevi mogoče velja poudariti, da je šlo za osebe, ki jih je država obravnavala kot teroriste, pa je vendar Evropsko sodišče za človekove pravice jasno povedalo, da osnovna človeška pieteta in pravica svojcev ne izginejo zaradi politične ali ideološke presoje pokojnikov. Torej to je tudi po moji oceni bistveno za slovensko razpravo. Namreč tudi konvencija o, konvencija o prisilnih izginotjih oziroma mednarodna konvencija o preprečevanju

prisilnih izginotij jasno poudarja to pravico. Morda naj izpostavim, da je Slovenija trenutno v fazi prvega poročanja Odboru za prisilna izginotja o uresničevanju pravic iz konvencije in 31. oktobra lansko leto je odbor objavil seznam vprašanj za Slovenijo glede poročanja. Med drugim je odbor posebej zanimalo, oziroma ga zanima prav ukrepi za zaščito in zagotavljanje pravic žrtev prisilnih izginotje in to je na podlagi 24. člena te konvencije.

Če zaključim. Pomembno je namreč, iskati rešitve, ki bodo dejansko privedle do pokopa vseh žrtev. In pri tem je pomembno, da imamo v mislih tudi pravice svojcev, ki so priznane po sodobnem mednarodnem pravu človekovih pravic. Zdaj, v konkretne člene se ne bi spuščala. Pomembno pa je, da se resno pogleda na pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje. Vemo, da zakon imamo že kar nekaj let, pa vendarle do realizacije v obsegu kot je seveda so posamezni primeri in to je seveda pohvalno. Vendar pa na splošno ni prišlo in čas je, da se to naredi tudi iz odgovornosti vseh nas tukaj, do naših otrok, do nove generacije in da tega ne prenašamo nanje. Hvala lepa.