Hvala minister.

Želi še predstavnik ministrstva, gospod Matjaž Ravbar besedo? Ne. Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Anton Bratuž? Prosim.

Anton Bratuž (državni svetnik): Predsedujoči, hvala za besedo, lep pozdrav tudi z moje strani vsem navzočim.

Komisija za državno ureditev v Državnem svetu je na 27. izredni seji 21. maja obravnavala Predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč po skrajšanem postopku, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev Državnega zbora. Komisija je predlog zakona podprla.

Komisija je poudarila, da je pravica do groba ena od osnovnih človekovih pravic in neizpolnjevanje te pravice je necivilizacijsko in zavržno dejanje, ki mu ni mesta v nobeni družbi. Člani komisije so se strinjali, da je skrajni čas, da se po vseh desetletjih zapre to poglavje narodove zgodovine in se z ustreznimi ukrepi in dejanji omogoči pokop žrtev povojnega nasilja. Žrtve naj končno dobijo grobove in svoje ime na njem, svojci pa možnost spomina in žalovanja. In zato mora država storiti vse potrebne korake, da bo to omogočeno. Nekateri člani komisije so izpostavili delovanje lokalnih skupnosti na tem področju, kot na primer Slovenske Bistrice, kjer je občina poskrbela, da so bile odkrite žrtve povojnih pobojev dostojno pokopane in da je bila zanje na slovenjebistriškem pokopališču urejena kostnica. V nekaterih okoljih tudi posamezniki urejajo različna obeležja in poskušajo ohranjati spomin na žrtve. Posebej je bilo izpostavljeno, da lokalne skupnosti po vsej državi skrbijo za najrazličnejša obeležja in pokopališča iz različnih zgodovinskih obdobij, predvsem iz 1. in 2. svetovne vojne, za vse vpletene strani. Zato so člani komisije izrazili upanje, da bo Mestna občina Ljubljana omogočila ureditev območja za pokop žrtev povojnega nasilja, kot je tudi želja svojcev, in da bodo žrtve teh dogodkov pokopane v glavnem mestu države, na ljubljanskih Žalah. V razpravi je bilo poudarjeno, da je nujno, da se vsa dejanja pokopa izvedejo dostojanstveno in brez nadaljnjih delitev in obtoževanj, saj bo tudi tako izkazana pieteta do žrtev, in da pokop žrtev ne sme postati vir novih ideoloških delitev. Zgodovinske razprave in polemike se morajo opraviti drugje in ne ob pokopu žrtev, je bilo opozorjeno na seji komisije. Komisija je opozorila na nekatere pripombe na predlog zakona, ki so jih predlagatelji prejeli s strani različnih deležnikov. Nekateri člani komisije so predlagali, da predlagatelji nekatere rešitve v predlogu zakona, ki se

ne nanašajo na sam pokop posmrtnih ostankov žrtev pobojev, iz predloga zakona izpustijo in tako omogočijo lažje uresničevanje osnovnega namena predlagane zakonodaje. V mislih so imeli na primer vprašanje kazenske odgovornosti, ki je urejeno v Kazenskem zakoniku, ter na urejanje statusa pokopališča kot spomenika državnega pomena, saj postopek razglasitve kulturnega spomenika ureja Zakon o varstvu kulturne dediščine.

Predstavnica predlagateljev se je zahvalila za podporo predlogu zakona, prav tako se je zahvalila za podane pripombe državnih svetnikov in predstavnika MORS ter izpostavila, da so pripombe predlagatelji prejeli tudi s strani Komisije Vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Poudarjeno je bilo, da je njihov cilj, da se po 81 letih to boleče poglavje narodne zgodovine zapre in se ne pušča bremen prihodnjim generacijam in tudi s to mislijo bodo popravljali posamezne člene predloga zakona, ter da ne želijo ob tem predlogu zakona novih razdvajanj in prepirov. Predstavnica predlagateljev je tudi poudarila, da so pregledali mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in pripravljajo amandmaje, ki bodo omogočili, da bo predlog zakona tudi glede različnih izvedbenih rokov ter drugih vprašanj izvedljiv in operativen.

Komisija je torej predlog zakona soglasno podprla in pri tem predlagateljem predlagala, da naj v nadaljnjem zakonodajnem postopku v največji možni meri upoštevajo razpravo in podane pripombe na seji komisije ter vse prejete pripombe vključno z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Hvala lepa.

Predsednik Srečko Ocvirk: / izklopljen mikrofon/