Hvala lepa. Predsedujoči, ker je to tvoja prva seja, čestitke za odgovorno in zahtevno nalogo, ki si jo prevzel. In jaz sem prepričan, da boš kot župan tej nalogi kos, kajti tisti, ki smo v lokalni samoupravi te naloge že opravljali, vemo, da je za dobre in prave rešitve treba iti daleč, daleč čez sredino - matematično in politično.

Zdaj pa k zakonu, ker vprašanja, ki je tudi danes pred nami, v tej državi že nismo uredili dolgo in pa predolgo. Dodajam pa k temu, da ga nismo uredili tudi zato, ker je to vroča politična tema, ki je v resnici nikdar in nikoli ni bilo iskrene želje zapreti. Zakon, ki je pred nami in je že, kot ste slišali v uvodu, doživel množico, množično pripomb Zakonodajno-pravne službe, ni v realnem času, ki je ocenjen, izvršljiv in ga zato na Vladi tudi ne podpiramo. Zagotovo pa se strinjamo v tem, da je to problematiko potrebno urediti. Nikdar in nikoli v mandatu 2022-2026 mrtvim nismo odrekali spoštovanja. Celo več, malo je bilo obdobij v 35-letni zgodovini te države, kjer je bilo tudi na tem področju povojnih žrtev storjenega toliko kot zdaj - to niso moje besede, to so tudi besede Jožeta Dežmana, ki je v, predsednika komisije, ki je v obširnem intervjuju v, mislim, da je tednik Družini, opisal, da je bilo obdobje te vlade eno od zlatih obdobij, kjer so se uredile konkretne stvari, prenesle napredek, žal se pa niso dokončale. Treba se bo vrniti in pa pozdraviti tudi dva sestanka, ki smo jih imeli pri predsednici države, kjer so šle stvari v pravo smer,

ampak tako kot se rado pove: takrat, kadar smo sami za mizo, brez kamer je beseda ali pa misel ena, ko se pa pride pred javnost, pa prav nasprotno. Vam bom povedal en sam primer. Ko smo govorili, kako dostojno, na pobudo večino slovenskih župnikov in gospoda župnika Gnidovca urediti, da se žrtve pobitih iz jame pod Macesnovo gorico, ki so končale v skladišču kočevske komunale, dostojno preseli na neko drugo mesto, je gospod Janez Janša, ki je danes predsednik Vlade, dejal: kdor je takrat sprejel to odločitev, da gredo v kočevsko komunalo, naj sprejme tudi odločitev, da se jih premesti na dostojnejše mesto. Živel sem v prepričanju, da beseda med resnimi, odgovornimi politiki velja, da ima težo in na najbolj možen, spoštljiv način, z maksimalno pieteto ob blagoslovu odhoda iz Kočevja, ob sprejemu v Škofji Loki, kjer smo v namensko zgrajeno kostnico te žrtve dostojno premestili, so bili politični odzivi in pa reakcije povsem nasprotne. Jaz sem prepričan, da bo tudi iz te sobe danes se bo kdo javil pa opravičil, zakaj je slikal te kosti, zakaj jih je preko sodelavca dal na Facebook in zakaj je treba vedno znova in znova odpirati to temo, ki deli, namesto da bi to dostojno rešili. To, da smo otok sredi Evrope, niti slučajno ne drži. Imam zapisano zapiske in mojega sestanka, srečanja s komisijo, kjer sem parkrat slišal, da toliko kot se s to problematiko v tej državi ukvarjamo mi, da tako vzorno kot skrbimo za to področje mi, da je ni take države in da nas za to kličejo okolici po tujini, da eminentni člani iz različnih inštitucij in ustanov predavajo in tako naprej, kako vzorno to rešujemo v tej državi. Solidno smo na dobri poti, nismo pa postorili še vsega. Zadovoljen sem, da smo jamo in okolico Macesnove gorice uredili tako, da omogoča dostojno slovo, spominjanje svojcev. Zadovoljen sem, da so kosti začasno v kostnici v Škofji Loki, kjer je že tradicionalno možno žalovanje, spominjanje in pa poslavljanje. Zadovoljen sem, da smo rešili in uredili zgodbo rudnika Barbarin rov, da smo dosegli in pa podpisali sporazum z občino Laško, da je mesto poboja, mesto zločina ustrezno označeno in omogoča prezentacijo, pieteto in spominjanje. Zadovoljen sem, da so te žrtve iz Hude jame, kjer so bili v glavnem tujci, pokopane na mestu, ki omogoča spominjanje in tako naprej.

Žrtev iz 2. svetovne vojne je bilo in je veliko preveč. številni, ne glede na stran, nimajo groba, nimajo imena, nimajo priimka, nimajo sveče. Ni dolgo nazaj, ko smo si ogledali tudi stvari v Dachauu, neposredni bližini Münchna. Tudi tam človeka kar stisne.

Ga pa zaskrbi, kako so nekatere od teh stvari prezentirane. Jaz si želim, da zadevo dokončno uredimo s tem zakonom, ki je prišel zelo na hitro. Ima sigurno dober namen, ni bil pa domišljen. Je mogoče prvi korak, treba se je pa usesti in stvari urediti tako, da bodo izvedljive. Žrtev 2. vojne je bilo veliko, sem pa ponosen in pa zadovoljen, da smo v mandatu, ki ga zaključujem, uredili tudi kampor na otoku Rab na Hrvaškem, da smo po poplavi, po ujmah uredili tudi stvari na največjem morišču na Gorenjskem, v Begunjah in da so obnovljene tudi take stvari, kot je kostnica na Cviblju.

Kar se tiče politike ministrstva, direktorata, mojih sodelavk in sodelavcev, do vseh, do vseh umrlih v 1. in 2. vojni smo enaki, spoštljivi, pietetni in za njih poskrbimo tako, kot se najbolje da. Jaz si želim, da se zakon nadgradi, tema dodela in pa na dostojen način zapre. Pravna podlaga oziroma osnutek, ki ga imamo pred nami, tega še ne omogoča, se moramo pa vsi skupaj, vsi potruditi, da do rešitev pridemo.

Hvala lepa.