Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani minister in danes vsi prisotni na današnji seji. V trojčku Nove Slovenije, SLS in FOKUS smo pripravili predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Sopodpisali so ga tudi v Demokrati in pa SDS. Naj na začetku povem, da ne gre za omnibus zakona, ampak da gre, da ga z amandmaji, ki sledijo Zakonodajno-pravni službi, v bistvu gre za Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015. K sprejemu tega zakona nas je nagovorila med drugim tudi resolucija Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, sprejeta leta 2025. Evropski parlament v njej poudarja, da si žrtve povojnih komunističnih pobojev zaslužijo spoštovanje, spomin in dostojanstven pokop. Na ozemlju Republike Slovenije je bilo evidentiranih več kot 750 prikritih grobišč, kjer je bilo brez sodbe pomorjenih več kot deset oziroma celo do 15000 oseb različnih narodnosti. S tem zakonom želimo seveda svojcem omogočiti tudi spomin na žrtve, želimo omogočiti dostojen pokop in želimo, da Slovenija ne ostane kot nek otok sredi Evrope, ki ni po 81 letih še vedno zmožen pokopati svojih žrtev oziroma svojcev. To nikakor ni razdvajanje naroda, ni razdvajanje naroda, ampak je zapiranje ene težke zgodovine. O tem so govorili tudi prvaki strank pred volitvami in si bili enotni, da je to potrebno čim prej storiti. O tem govori tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Tudi na evropski ravni je obljubila, da moramo svoje žrtve povojnega obdobja seveda pokopati. 81 let, to deluje kot breme, breme naroda, napetosti, nespoštovanje. In s tem zakonom prinašamo pravico do groba, do imena, do spomina, do pietete. To so težke vsebine za marsikoga, tudi za tiste, ki po 81 letih še niso imeli možnosti najti ali pokopati svoje svojce, prednike, strice, brate. Mislim, da nov moment tega sklica Državnega zbora prinaša to možnost in da to zadevo, od katere, bom rekla, predniki, pa tudi naši zanamci pričakujejo, da jo zapremo. Nekaj najbolj osnovnega je, da lahko prižgeš svečo, nekaj najbolj osnovnega je, da veš, kje je, kje so tvoje korenine in nekaj najbolj osnovnega je, da narod zaživi.

Lahko bi citirala Antigono, verjamem, da ste jo vsi prebrali, če ne, pa mogoče vsaj v tem zadnjem tednu, da ste si kakšen opomnik prebrali. O čem je v bistvu ali pa kakšno je sporočilo Antigone? Jaz ga lahko povzamem, da na način, da civilizirana družba ne sme odreči mrtvim dostojanstva, tudi če so bili politični ali ideološki nasprotniki. In tukaj je bistvo slovenskega naroda in zdaj res si želim, da po 81 letih smo skupaj kot narod zmožni to narediti. Zakon določa zadnje mesto pokopa, pietetni spomin in seveda tudi kako in na kakšen način se hranijo DNK vzorci, ampak to že bom podrobneje pri samih amandmajih. Še enkrat poudarjam, Italijani, Nemci, vsi, ki so bili mogoče tudi na drugem bregu, njim smo odpustili. Najbolj boli, da ne moremo odpustiti lastnim sosedu, bratu, stricu po 81 letih. Verjamem, da je ta Državni zbor to možen, zmožen narediti, ne zato, ker to drugi tudi terjajo od nas, ker mi to sami želimo. In s tega vidika si želim, da bi danes skupaj zmogli to narediti. Pred nami, še enkrat poudarjam, je usklajen z Zakonodajno-pravno in njenimi pripombami, zakon, ki bo to seveda omogočil in bo to veliko rano slovenskega naroda poskušal zapreti. In jaz si želim, da jo bo tudi zaprl. Želim si, bom rekla, razpravo, ki nas ne bo delila na desne in leve, ker to ni potrebno, ker mi moramo to storiti in svoje pokopati, a ne. In si želim razpravo, ki je sposobna to narediti, ker kdor res tega ni sposoben narediti, res ne vem, koliko ima človečnosti v sebi, in danes govorimo o tem, o človečnosti.

Hvala zaenkrat.