Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, dober dan vsem skupaj!

Začenjamo 9. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter vabljenih na sejo je objavljeno na e-klopi.

Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 9. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 21. maja 2026, s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predloga za širitev dnevnega reda nismo prejeli.

Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na odločanje. Poslanke in poslanci, najprej prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo torej. Ugotavljam, da je navzočih 84 poslancev, za je glasovalo 82 poslancev, proti ni bil nihče.

Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 9. izredne seje Državnega zbora določen.

Nadalje prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Zahteve skupine poslank in poslancev, da državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 6. seji 20. maja 2026 sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi obravnava po skrajšanem postopku.

Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem zahtevala, da državni zbor odloči o navedeni odločitvi kolegija, zatorej prehajamo na obravnavo te zahteve.

Besedo dajem predstavnici vlagatelja zahteve gospe Luciji Tacer Perlin za predstavitev zahteve.

9.04

Lucija Tacer Perlin (PS Svoboda): Hvala, predsednik.

Spoštovani!

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 6. seji dne 20. 5. 2026 na podlagi druge alineje šestega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga predlagata koalicijski stranki SDS ter NSi, SLS in FOKUS, obravnava po skrajšanem postopku.

V poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica Vesna smo skrajšanem postopku nasprotovali, zato na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora zahtevamo, da o navedeni odločitvi kolegija, ki smo ji nasprotovali, odloči državni zbor.

Razloge za nasprotovanje smo na Kolegiju predsednika Državnega zbora že obrazložili, včeraj pa smo bili na Odboru za pravosodje, ki bi moral zakon obravnavati, s strani predsednice odbora okarani, da je kolegij sprejel obravnavo po skrajšanem postopku brez posebne razprave, in poslušali smo očitke, zakaj smo zahtevo sploh vlagali.

Spoštovani poslanci in poslanke koalicije! Zahteve nismo vlagali zato, da bi vam nagajali, vložili smo jo zato, ker se z vašim zakonom anulira novela Zakona o parlamentarni preiskavi A iz prejšnjega mandata, ki je bila sprejeta z namenom, da se izvršijo tri odločbe Ustavnega sodišča, sicer ena iz leta 2011 in druga iz leta 2021, ter priporočila Evropske komisije o vladavini prava in priporočila GRECO oziroma skupine držav za boj proti korupciji in ker ponovno vzpostavljate protiustavno stanje, na kar vas je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju.

Državni zbor je dolžan spoštovati in izvrševati odločbe, ki jih sprejme Ustavno sodišče, četudi ga napadate in kritizirate kot krivosodje. Novela zakona o parlamentarni preiskavi A je vzpostavila naknadno ustavno sodno kontrolo akta o odreditvi parlamentarne preiskave, da se preprečijo zlorabe tega parlamentarnega instituta in poseg v delo tožilcev in sodišč in tudi ostalih samostojnih in neodvisnih z ustavo določenih organov. Hkrati pa bi ta ustavnosodna kontrola lahko preprečila tudi nedopustno poseganje v človekove pravice in svoboščine posameznikov in pravnih oseb zasebnega prava, ki so zajeti v parlamentarni preiskavi.

Državni zbor v prejšnjem mandatu ni samo odpravil protiustavnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče, ampak je celovito uredil mehanizem sodnega varstva vsem, v katerih ustavnopravni položaj bi odrejena parlamentarna preiskava lahko posegla.

Vaš zakon predstavlja grob napad na institut parlamentarne preiskave, saj se bo ta lahko spremenila v orodje grobega političnega obračunavanja z vsakim, ki vam bo nasprotoval, kot so na primer sindikati ali nevladne organizacije in drugi, in bo dopuščala vam kot koaliciji, da preprečite parlamentarne preiskave opozicije. Preprečiti namreč želite, da se nadaljuje parlamentarna preiskava o financiranju političnih strank SDS in NSi, in sicer v delu, v katerem je v prejšnjem mandatu [preiskovala] Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine. Preiskave ni mogla končati, saj ji nekateri subjekti niso želeli izročiti dokaznega gradiva.

Zato bomo glasovali proti temu, da so omenjene sporne in protiustavne rešitve sprejete po skrajšanem postopku.