Hvala spoštovana predsednica za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni, prijazno pozdravljeni! Zdaj, ko gledamo kondicijo gospodarstva, večinoma opazujemo nekaj parametrov, potem pa se začnemo poglabljati in potem primerjamo seveda z okoljem, v katerem živimo, to je Evropska unija in potem pa z globalnimi konkurenti.

Zdaj, nekatere podatke, ki zajemajo lansko leto in začetek letošnjega, je povedal že gospod minister za finance. In tu vam je poznano, da Evropska unija, vse države kot sistem ima v tem trenutku zelo nizko gospodarsko rast. Tisto, kar pa ne smemo pozabiti, Slovenija znotraj te skupine ima eno višjih gospodarskih rasti, je pa nizka, na žalost v celotni Evropski uniji. Število zaposlenih na eni strani je rekordno, kakor je tudi nižina brezposelnih tudi navzdol rekordna, kar prav tako kaže neke trende, ki so dobri.

Če pogledamo, kar se tiče izvoza in uvoza, poznate slovensko, Slovenija je ena najbolj v mednarodno okolje vpetih ekonomij. Če v Sloveniji naredimo, ne vem, štiri industrijske proizvode, recimo štiri kozarce, katerega sem se pravkar dotaknil, tri moramo prodati izven meja Slovenije. Ne, ni vse izvoz, ker to, kaj prodajamo znotraj Evropske unije, pač ne štejemo klasično kot izvoz, ampak moramo prodati izven Slovenije. Tu mogoče je zanimivost, zlasti zaradi farmacije, biotehnologije, da je trenutno prodaja izven naših proizvodov, izven Evropske unije postala večja kakor v Evropski uniji. Torej, več kot 50 procentov, je pa to vezano na biofarmacijo. In mi torej 75 procentov približno to malo nihamo, industrijskih proizvodov, izvozimo, podatki za lansko leto so dobri, izvoz je bil nekje teh proizvodov 72 milijard, uvoz pa za približno milijardo in pol nižji. Pri storitvah je stvar nekoliko drugačna. Evropske države, večino storitev velja tudi za Slovenijo, prodajo znotraj svojih držav. Mi v tem trenutku izvažamo približno 25 procentov storitev. Ampak kar je pomembno, tudi na tej točki beležimo veliko razliko v korist Slovenije pri izvozu in izvozne aktivnosti se nadaljujejo naprej. Investicijske aktivnosti v Sloveniji v zadnjem letu so se prav tako povečale za 4,1 odstotek. Zadolženost podjetij je med najnižjimi v Evropi, ko opazujemo in tudi delež slabih posojil je okoli, v tem trenutku okoli 1,6 odstotkov. Če se spomnite, kakšne so bile številke pred gospodarsko krizo leta nazaj, je povsem neprimerljivo. O dobičkonosnosti je že govoril gospod minister.

Tukaj moramo povedati, dobičkonosnost različnih sektorjev slovenskega gospodarstva je različna. Smo nekje skorajda paradni konj na področju biotehnologije, na področju strojne in avtomobilske industrije pa poteka relativno hudo prestrukturiranje. Ker pa se pozna naša zelo velika navezanost zlasti na nemški industrijski kompleks, dodana vrednost narašča. In tudi če pogledamo ukrepi, ki jih imenujemo intervencijski, so izjemni. V času vlade, ki odhaja, je bilo v gospodarski razvoj investirano 1,2 milijardi evrov javnega denarja in ta trend se nadaljuje. Ne pozabiti, da samo letos je slovenskemu gospodarstvu na voljo skoraj milijarda evrov javnega denarja. Od tega tretjina neposredno, torej kot nepovratna sredstva, dve tretjini pa kot povratna sredstva. Imamo seveda številne izzive. Prvi izziv, ki ga imamo, ker smo globalna ekonomija, čeprav smo majhni je, da je cena energije v Evropi na žalost na nekaterih segmentih bistveno višja kot v naših, pri naših konkurentih. Ali gledamo Združene države Amerike? Ali gledamo Kitajsko ali gledamo Indijo, pa tudi Mercosur, če hočete. Drugi izziv, ki ga imamo, birokratsko smo se zapletli in postopki potekajo prepočasi. V tem procesu sicer Slovenija, kako naj pridemo na zeleno vejo, je mogoče med državami, ki najbolj aktivno sodeluje. Poteka proces omnibusov. Težava tukaj pa je ne osredotočenost Evropske unije. Nekaj časa počnemo eno, nekaj časa drugo in gremo na tretjo, preden dokončamo prvo poglavje. In izjemna velika obremenitev je v tem trenutku evropskih administracij, tudi funkcionarjev, tudi parlamenta, tudi komisije. Cilji pa niso dovolj osredotočeni. Tisto, kar Slovenijo v tem trenutku mogoče izjemno bremeni, pa si želimo, da je drugače, izvira pa tudi iz tega, kar je napisano, kar verjamem, da ste prebrali v poročilu dveh znanih ljudi, to je /nerazumljivo/ pa Dragijevo poročilo, ne. Tam ugotavljajo nekaj, kar vemo, in sicer, da notranji trg v Evropi deluje. Torej, če izdelamo proizvod v Sloveniji brez težav, ga prodamo kamorkoli. Ampak tovrstna proizvodnja v Evropi je manjši del bruto domačega proizvoda. V Evropi je lansko leto že skoraj 80 procentov bruto domačega proizvoda. bil posledica storitev. Pri storitvah pa notranjega trga, ki bi deloval, na žalost ni.

Trenutna ocena je, da za to Evropska unija izgublja 10 procentov svojega bruto domačega proizvoda. Lansko leto se je približal 20000 milijardam evrov. Torej, ocena je, da izgubljamo več, kakor je medsebojna menjava z Združenimi državami Amerike. In zakaj? Zato, ker neharmonizirana pravila imajo na nek način učinek carin in nam odnesejo 10 procentov bruto domačega proizvoda. V Sloveniji pa smo na tem področju občutljivi še bolj. Mi imamo dobro razvito storitveno industrijo, vendar karkoli pogledate, od najvišje izobraženih do zidarjev, ko želimo prodajati storitve navzven, se pojavijo pravila, ki so drugačna kakor in so med državami različna. Tako da v tem trenutku vodi mene dosti aktivnosti, da bi čim prej prišli do poenotenja v tem trenutku. In to je rezerva, ki jo ima Slovenija in to upam oceniti, okoli sedem milijard evrov na leto.

Torej, gospodarstvo v tem trenutku, ko se z njim pogovarjamo, ko se pogovarjamo z investitorji, nam jasno pove, kaj pričakuje. Pričakovanja so vezana na to, da smo uspešni pri pravilih. Pričakovanja so da in tu je največ težav, ki jih trenutno imamo pri investicijah, dosegljivost poslovnih, obrtnih površin. Za velike investicije v Slovenijo pa dosti pogovorov poteka, mimogrede, dosti investicij tudi v času vlade, ki odhaja, je bilo v Slovenijo pripeljanih. To, da Revoz v Sloveniji zaganja proizvodnjo vozil, ni bilo samo po sebi umevno. Imeli smo zelo veliko mednarodno konkurenco. To, da biotehnološke firme vlagajo zelo velike stotine milijonov v Slovenijo, ni bilo samoumevno. To, da bo gradil veliko investicijo Palfinger, ni bilo samo po sebi umevno. Ampak v tem trenutku je težava, ki jo moramo rešiti, je dosegljivost površin. Hvala predsednica za besedo.