Hvala lepa. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Naj najprej poudarim tisto ključno stvar: stanje javnih financ Republike Slovenije ostaja stabilno, javnofinančni sistem pa v - zahtevnih sicer - mednarodnih okoliščinah ostaja vzdržen, razvojno usmerjen in pod nadzorom. Vlada je aprila letos poročala o projekcijah stanja javnih financ v letnem poročilu o napredku, ki predstavlja ključni dokument za spremljanje skladnosti s fiskalnimi pravili, pravili in obveznostmi iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije za obdobje 2025-2028. Pomembno je razumeti kontekst teh številk. Leta 2024 je primanjkljaj sektorja država znašal 0,9 odstotka BDP, v letu 2025 se je povečal na 2,5 odstotka BDP, in to povečanje ni posledica fiskalne nediscipline, ampak zelo konkretnih in znanih in večkrat povedanih ukrepov: plačna reforma v javnem sektorju, višje investicije, višji izdatki za zdravstvo in pokojnine. vključno z zimskim dodatkom za upokojence ter z zimskim regresom za javne uslužbence. Del odhodkov je bil še vedno povezan tudi z odpravljanjem posledic katastrofalnih poplav iz leta 2023. V skladu s srednjeročnim fiskalnim načrtom je bila rast očiščenih izdatkov v letu 2024 in 2025 kumulativno pri 12,1 odstotka BDP, dejanska rast očiščenih odhodkov v letu 2024 pa je znašala 4,2 odstotka, v letu 2025 pa 8,5 odstotka, pri čemer je 0,4 odstotne točke povečanja posledica višjih obrambnih izdatkov, ki se zaradi nacionalne odstotne klavzule obravnavajo posebej. Kljub oceni, nekoliko višji dejanski rasti očiščenih izdatkov v letu 2025 je ob upoštevanju nižje rasti očiščenih izdatkov v letu 2024 in nacionalne odstotne klavzule, vezane na omenjene izdatke za obrambo, realizacija znotraj dopustnih odstopanj Pakta za stabilnost in rast. Pri tem velja tudi izpostaviti oceno ekonomista, ki je Slovenijo postavil na deveto mesto po uspešnosti ekonomije OECD držav; k temu je prispevala odpornost gospodarstva, in to ni politična ocena Vlade, ampak mednarodno priznanje odpornosti slovenskega gospodarstva in stabilnosti ekonomskega okolja.

Spoštovani. V zadnjem času smo bili priča številnim političnim pritiskom za sprejem obsežnih interventnih ukrepov, ki bi po večkrat izpostavljenih, a prezrtih ocenah Ministrstva za finance pomenilo približno milijardo evrov letnega izpada javnofinančnih prihodkov. In naj bom zelo jasen: Ministrstvo za finance, tudi Fiskalni svet, na katerega se zelo radi sklicujete, je na ta tveganja ves čas opozarjalo, ne zato ker bi nasprotovali razvoju gospodarstva ali izboljšanju poslovnega okolja, ampak ker je naloga odgovorne fiskalne politike, da loči med ukrepi, ki so politično všečni in ukrepi, ki so dolgoročno vzdržni in niso usmerjeni zgolj v dobrobit ene skupine ljudi. Slovenija danes ni v položaju gospodarskega zloma, ki bi opravičeval nepremišljene in fiskalno tvegane interventne ukrepe. Gospodarstvo raste, zaposlenost ostaja visoka, podjetja poslujejo bolje od pričakovanj, medtem ko smo štiri leta poslušali napovedi o zlomu gospodarstva. Podatki AJPES danes kažejo, da so slovenska podjetja v letu 2025 ustvarila več kot 7 milijard evrov čistega dobička, kar je 13 odstotkov več kot leto prej. In še enkrat, javnofinančni položaj ostaja stabilen. Prav zato smo opozarjali, da parcialni ukrepi brez jasnih razvojnih učinkov, brez ustreznih virov financiranja in brez dolgoročne strategije lahko resno ogrozijo financiranje ključnih sistemov države, zdravstva, pokojnin, dolgotrajne oskrbe in socialne varnosti. Še posebej problematični so tisti ukrepi, ki posegajo v prispevke za socialno varnost brez celovite reforme sistemov. Če zmanjšamo prispevne vire, mora razliko nekdo pokriti in na koncu to vedno pomeni večji pritisk na državni proračun, večjo zadolženost ali pa slabšo kakovost javnih storitev. To ni neko ideološko vprašanje, ampak vprašanje odgovornosti do stabilnosti države. Zato je Vlada pri pripravi ukrepov za leto 2026 ubrala popolnoma drugačen pristop.

Torej pravočasno ukrepanje, ciljno usmerjene prilagoditve in odgovorno upravljanje javnih financ. Za leto 2026 so bile projekcije pripravljene na podlagi scenarija nespremenjenih politik, torej ob upoštevanju vseh že sprejetih obveznosti države. In po tej metodologiji je bil primanjkljaj sektorja država za letošnje leto ocenjen na 3,4 odstotka BDP. Prav zato je vlada že 10. aprila, ponovno 7. maja, potem pa na današnji, pred kratkim končani seji sprejela sklepe, s katerimi je resorjem in Zavodu za zdravstveno zavarovanje naložila pripravo ukrepa za izboljšanje strukturnega salda javnih financ. Torej, pomembno je še enkrat poudariti, Vlada ni čakala, ni se izgovarjala na novo Vlado, ni skrivala številk, ni prelagala odgovornosti, ampak je ukrepala pravočasno in odgovornost. Na tej podlagi smo pripravili ukrepe, s katerimi bomo primanjkljaj sektorja država ponovno znižali na 2,9 odstotka BDP, torej ukrepe v višini približno 370 milijonov evrov. Na današnji seji vlade, ki sem jo pravkar omenil, smo tako že potrdili prerazporeditve v višini 133 milijonov evrov. Ti ukrepi sicer poleg tega vključujejo višje prihodke iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb zaradi boljšega poslovanja podjetij, prerazporeditve pravic porabe med resorji ter ciljno usmerjene ukrepe za znižanje določenih odhodkov pri posameznih resorjih in ZZZS. In naj poudarim še eno pomembno dejstvo, višji prihodki iz DDPO niso rezultat višjih davčnih obremenitev, ampak boljšega poslovanja gospodarstva v letu 2025. Samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta so prihodki iz tega naslova dosegli 702 milijona evrov, kar je več kot 150 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Torej, to je zelo konkreten pokazatelj, da slovensko gospodarstvo ostaja odporno in uspešno.

Pomemben del stabilnosti javnih financ predstavljajo tudi evropska sredstva, kjer Slovenija dosega zelo dobre rezultate. V okviru evropske kohezijske politike ima Slovenija v obdobju 21 do 27 na voljo 3,2 milijarde evrov evropskih kohezijskih sredstev oziroma skoraj štiri milijarde evrov skupaj z nacionalnim sofinanciranjem. Po poplavah leta 2023 smo uspešno preprečili izgubo evropskih sredstev iz prejšnje perspektive, hkrati pa pospešili izvajanje nove finančne perspektive. Do konca leta 24 je bilo že za več kot 791 milijonov evrov odločitev o podpori ter več kot 521 milijonov evrov potrjenih operacij. V Evropski komisiji smo opravičili že 404 milijone evrov izdatkov.

Še posebej uspešni pa smo pri izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost. In Slovenija se danes uvršča med najuspešnejše države članice Evropske unije pri črpanju teh sredstev. Do danes smo prejeli že približno 85 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, pri čemer dosegamo 81 odstotno koriščenje nepovratnih sredstev in skoraj popolno koriščenje posojil. In Slovenija je trenutno med najboljšimi državami članicami Evropske unije glede uspešnosti črpanja sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost.

Evropska komisija je za vseh pet doslej obravnavanih zahtevkov v Sloveniji potrdila maksimalna izplačila, saj smo uspešno izpolnili vse zahtevane mejnike in cilje. To pomeni, da ne govorimo več samo o načrtih in obljubah, ampak o konkretnih rezultatih, novih stanovanjih, prenovljeni železniški infrastrukturi, energetskih prenovah, razvojnih projektih in večji odpornosti države.

Na koncu pa želim nasloviti še eno temo glede katerih se je v zadnjih dneh v javnosti pojavilo precej netočnih informacij. V določenem delu medijev, sploh pa med člani določenih političnih strank, smo lahko zasledili neresnične navedbe, da naj bi državni proračun v prvem četrtletju izkazoval kar 700 milijonov evrov primanjkljaja. Takšne interpretacije so zavajajoče, ker temeljijo na parcialnem prikazu posameznih mesecev, ne pa na dejanskem stanju javno finančnih tokov skozi leto.

Marca so bila izvedena plačila obresti iz naslova domačega zadolževanja v višini 427 milijonov evrov, kar je izrazito vplivalo na rezultat tistega meseca. Že aprila je državni proračun izkazal presežke v višini 270 milijonov evrov. Kumulativni proračunski primanjkljaj v obdobju januar, april tako znaša približno 420 milijonov evrov in ne 700 milijonov evrov, kot se je napačno prikazovalo v delu javnosti. Zato je pri javnih financah ključno, da operiramo z dejstvi, s celovitimi podatki in odgovornimi interpretacijami, ne pa s parcialnimi

številkami, ki ustvarjajo popačen vtis o stanju države. Ta vlada je javne finance vodila odgovorno ves mandat. Vem, da je to težko slišati, predvsem pa razumeti in sprejeti dejstva, če želiš zavajati ljudi in svojo retoriko graditi na algoritmih socialnih omrežij, ki jih dobre novice pač ne zaženejo tako kot slabe. Toda mi bomo vztrajali pri podatkih, transparentnosti, pravočasnosti in z jasnim ciljem ohranjanja stabilnih javnih financ, socialne države, javnega zdravstva, dostopnega sistema izobraževanja, gospodarske rasti in razvojne sposobnosti države.

In še zadnja stvar. Evropska komisija naj bi danes objavila spomladansko napoved po posameznih državah, tu gre za standardno spomladansko napoved, kjer napoveduje ali pa ocenjuje rast BDP, primanjkljaj za letošnje in prihodnje leto. Verjamemo, da bo ta napoved seveda bazirala na podatkih, ki smo jih poslali v mesecu aprilu. Vendar pa bomo mi že v naslednjih dneh odgovorili Evropski komisiji tako s pojasnili teh ukrepov, ki so bili sprejeti v zadnjih tednih, še posebej pa na današnji seji Vlade za uravnoteženje proračuna in bomo seveda v Evropski komisiji, kot rečeno, v naslednjih dneh poslali podrobno poročilo o dogajanju na področju javnih financ. Hvala lepa.