Govor

Skratka, s tem bom zaključil. In ko smo zdaj in glejte, na koncu, ko je zahodni Rim propadel, smo na tem delu Evrope imeli 600 let temačnega srednjega veka. Temačni srednji vek je posledica ravno takih politik, ravno takega razmišljanja, kot je Evropa v tem trenutku in kot se dogaja v zadnjih 15 letih. In vse to vpliva na to, da poskušamo sedaj čez noč nekaj nadoknaditi in delamo pa te trgovinske sporazume, češ, dajmo še dvigniti samo trgovino. Nova napaka s to trgovino recimo s sporazumom s štirimi južnoameriškimi državami Slovenska demokratska stranka ni nasprotovala sporazumu recimo z Mehiko, ker Mehika ni ravno neka velika razvojna kmetijska izvozna država, ampak goljufije, ki so v hrani. V dumpinških cenah, v slabi kvaliteti, ki pa močno tangira ravno tisti del prebivalcev, tudi v Sloveniji, ki živijo pod pragom revščine, ki bodo kupovali te končne produkte, izdelke iz kmetijstva, bomo posledično uničevali slovenskega kmeta, hrano. In ena izmed naslednjih kriz, poleg te industrijske, ki jo zdaj rešujemo s sporazumi, bo seveda na koncu tudi prehranska kriza tudi v Evropi. In tako, kot so si Evropo zamislili njihovi ustanovni očetje, vsi štirje velikani, ki so imeli izkustvo po drugi svetovni vojni z lakoto so si tudi zamišljali, da Evropa in Evropska skupna kmetijska politika, ki je pred tremi leti praznovala 60 let kvalitetnega delovanja in ki je pred 30 leti predstavljala dve tretjini evropskega proračuna jo tudi slabimo ravno na račun vseh teh napak, kjer zdaj rešujemo evropsko industrijo s temi sporazumi. V novem obdobju pa seveda evropskemu in tudi slovenskemu kmetijstvu jemljemo ponovno velika sredstva za to, da prihranimo svoj narod, tudi evropske narode.

Spoštovani kolegi,

glejte, jaz ne bom nasprotoval danes. Predlagal tudi mojim kolegom, da se nekako vzdržimo. Je nekaj dobrih stvari. Vidimo te napake in tudi se strinjam z marsičem, kar je državni sekretar Židan govoril. Stalno sva bila, mislim, da sogovornika na velikih zadevah. Ampak moral sem imeti ta dolgi ekspoze zato, da razumemo situacijo, do česa Evropa tako hiti v te sporazume, ki so se začeli, recimo nekateri že leta 2006, pa so jih tako zelo, lahko bi rekel, pohitreli v zadnjih treh letih. Zato upam, da se zavedamo, ko pripravljamo taka stališča, ko se bodo pripravljale tudi nekatere nove uredbe in direktive v Evropski uniji, da se zavedamo, kje smo, kakšen čas in prostor živimo v tem trenutku in kako ga lahko popravljamo v prihodnosti. Jaz sem še vedno optimist, ampak narediti si moramo, spoštovani kolegi, čistega vina. Najlepša hvala.