Ja, najlepša hvala.

Jaz se bom, jaz sem si to stališče nekako pogledal, bom pa nekako nadaljeval tam, kjer je državni sekretar Židan, Nekako zaključil svojo misel torej z nekim optimizmom, da je Evropa inovativna, da moramo delati več na tem.

Zdaj, če pogledamo rezultate največjih ameriških ali pa kitajskih tehnoloških podjetij ali pa njihove delniške vrednosti v zadnjem mesecu ali pa v zadnjem letu pa evropskem mi povejte, kje je Evropa? Evropa je muzej, tehnični muzej na prostem. Mi smo veliki luzerji četrte industrijske revolucije. O tem sem jaz zadnjih šest let govoril v parlamentu. Opozarjal, seveda moje neko opozorilo enega poslanca majhne evropske države je težki problem. To sem govoril kot predsednik Odbora za EU na nekaterih evropskih panelih. Prvi problem je šolski sistem, tam se vse začne, Kitajska in vsi ostali vlagajo ogromno v šolski sistem, v tehnične ali pa naravoslovne poklice. Potem je lenoba Evropa. Evropejci in Slovenci smo lenobni, postali smo izredno lenobni. Mi bi delali vsi in cela javna mnenja po javnih medijih so, da pač delamo, bi delali manj samo še štiri dni na teden. Torej nimamo znanja, nimamo tehnologije in štiri dni bi delali na teden pa naša demografska zima je na robu propada narodov. Zdaj mi pa vi povejte, ko daš to, vse te faktorje skupaj, mi povejte, kaj lahko pričakujemo v roku 50 ali pa 30 let? Zadeve, veste, v ekonomijah, državnih ekonomijah ali pa ekonomijah nekega kontinenta, kot je evropska ekonomija se ne dogajajo v minuti, dveh, petih, v enem letu, v treh letih. Niso del ene vlade dveh vlad, ampak to je neki dolgotrajni proces. In duh, ki ga imamo, da živimo v nekih metamorfazah, nekih zgodbah iz preteklosti. Glejte, je že davno mimo. Jaz sem se na enem

izmed forumov na, v Grčiji z bivšim evropskim komisarjem, ki je branil evropski način življenja, Činasom. Sam je diplomiral na London School of Economics, bil je izreden ekonomist, še je seveda, pač je malo mimo te evropske politike, nekako razvil tezo, da cela zahodna civilizacija, katere pač industrija, o čemer se mi danes pogovarjamo, je bila motor vsega našega blagostanja in tudi naše socialne, socialne drže, seveda je sedaj ogrožena. Evropski način življenja izvira iz zmagovalcev, tistih, ki so zmagali v prvi, drugi in tretji industrijski revoluciji. Vedno se začne tehnologija, znanje, proizvodnja, kasneje pa seveda sprememba sistema, sprememba navad v nabavnih verigah, v trženju, v izdelkih, v storitvah, ki so vezani na neko tehnologijo. Torej, spreminjajo se družbeni procesi, družbeni procesi v četrti industrijski revoluciji z uporabo relativno že dolgo mesečno ali pa že kar letno uporabo umetne inteligence in digitalizacije pripelje do tega, da številnih poklicev, ki jih slovenski in evropski šolski prostor meče ali pa pozicionira na svetovni in globalni trg, pol intelektualnih poklicev noben več ne potrebuje. In ko govorimo o optimizmu, seveda statistika, koliko imamo diplomantov, koliko imamo, nekaj vlagamo v razvoj, ampak največja zloraba besede v Evropi, največja zloraba in v slovenskem prostoru v retoričnem smislu, kar zamerim nekaterim vrhunskih intelektualcev, da sploh uporabljajo besedo inovativnost, mi smo inventivni, imamo neke dobre ideje, imamo neke startupe, te startupe razvijamo v prvi in drugi fazi. Imamo probleme že s financiranjem, ker je nek trg tega kapitala, ki financira v Evropi ogrožen, o tem smo se pogovarjali tudi z evropskim komisarjem, ki se ki išče neke nove poti kako bi Evropejci manj konservativno vlagali v določene sklade tveganega kapitala in kako bi denar, ki je naložen v bankah, tako kot v slovenskih, nekako poskušali spraviti za to, da bi ta podjetja resnično prišla do komercialnega uspeha s svojimi storitvami in idejami, zato Evropa ni več inovativna, Evropa je inventivna, na žalost je velik del invencij tudi del zahodnega celega sistema. Imamo pa lifestyle, imamo pa neverjetni lifestyle, kot da imamo najnovejše tehnologije, kot da delamo ogromno časa, ampak glejte, stik z realnostjo prihaja vsak dan bolj. Naši proračuni, tako slovenski kot evropski, njihovi minusi v proračunu, iskanje neke statistike, kako bi prevarali tudi fiskalna pravila v številnih evropskih državah. Mi živimo izven svojega realnega stanja, ki ga proizvajamo v tem trenutku. In glejte, ko sem se zdaj, samo poglejte ta zeleni prehod, ki smo ga v zadnjih let imeli, mi naredimo evropsko strategijo, zelo zanimivo, torej, odpovedujemo se state of the art industriji motorjev z notranjim izgorevanjem, kjer vsi trije patenti, motorji so evropski, kjer smo ravno zaradi teh treh patentov naredili milijardne posle, razvili milijardne.. Kolega, jaz bi prosil, če me poslušate, ker me z zanimivostjo poslušate tudi na evropskem parketu pa imam kar dosti sogovornikov, stalno več. Mogoče bi debata, vsaj, vsaj demokratična debata, lahko imate kontrargumente, pa govorite, da se Breznik moti, brez njih laže, brez njih zavaja, nič ni res, vse je prav, kar smo se prej pogovarjali. Jaz bi, jaz rad bi razvil neko kulturno debato, pa nočem izključevati nobenega, zato, da se zavedamo, da naša situacija je problematična, ne govorimo o slovenski, saj smo mi dosti te zakonodaje spravili sem, ampak v del tega, ker smo se odpovedali svojim nekako paradni disciplinam, ne moremo več tekmovati s Kitajci, nas so dobili, lahko bi rekel, na posebnem njihovem terenu. Kaj to pomeni? Pomeni, da smo mi sprejeli strategijo, ukinjanju motorjev znotraj izgorevanja tudi v kmetijstvu in tako naprej, ampak ne bom širil te moje misel, misli. Kasneje pa smo se na eni izmed Kozakih, kjer sem bil prisoten kot nacionalni predsednik odbora za EU, pogovarjali o aktu o strateških surovinah. Ali ste vi že videli koga, ki ima espe, ki ne rabi biti ne vem kako inteligenten, po zdravi kmečki pameti, da vi razmišljate

vaš nek poslovni model, naredite nek poslovni načrt pa sploh ne veste, kje boste toliko surovin dobili, boste vi lahko nek končni izdelek naredili. Mi gremo v baterijska vozila. Vsak dan imamo pri vseh medijih klub, cela vrsta sporočil, kako so Kitajci razvili nove baterije, čeprav so še daleč od praktične uporabe. V bistvu so še vedno baterije tiste najbolj zmogljive, z največ kapacitete, vedno vezane na kobalt, ki ga imajo pač Kitajci, ki ga izkoriščajo preko afriškega Konga še vedno 70 procentov in kasneje se začnemo mi spraševati, kako bomo to nadomestili. Imamo že strategijo, mi jo izvajamo, zapiramo, uničujemo slovensko evropsko industrijo in začnejo se politiki pogovarjati, kje bomo mi dobili strateške surovine? Ali si vi to predstavljate? Vi si preluknjate svoj čoln, režete revijo, na kateri ste živeli leta in leta češ, saj bomo padli na mehko, potem se bomo odbili, šli bomo v višje. To so neki oportunitetni stroški, ki jih imamo v tem trenutku. In potem se potem se mi na nivoju, lahko bi rekel neandertalcev popolnoma strateško uničeno pogovarjamo o aktu o strateških surovinah, potem ko smo sprejeli vse cilje zelenega prehoda, nične izpuste in tako naprej, Evropa 2050 in tako naprej.

Glejte, toliko norcev, ko sem našel brez kakršnegakoli znanja znotraj Evropske komisije, toliko sogovornikov, ko sem imel v zadnjih letih celo Nemcev, ki se z nekimi akademskimi nazivi, ki mi po vseh teh letih marsikdo reče, da so se hudo zmotili, da so naredili velike napake in da mi tega dvoboja konkurenčnega s temi narodi, s temi atributi, o katerih sem prej govoril, torej, luzerji četrte industrijske revolucije, zaradi šolskega sistema zelo lenobni na žalost ne mislim vse Evropejce, ampak žal, glejte, Kitajci se morate zavedati, delajo toliko pa toliko ur več, garajo, imajo cilje, želijo si, imajo neko veliko ambicijo, tudi z znanjem, ki ga črpajo kjerkoli so po svetu. In vse to vodi na dolgi rok. Glejte, do takega zaključka, v katerem je končalo zahodno rimsko cesarstvo. Kolegica, ki jo spoštujem dolga leta, ki je tudi pravnica, ve, kako je zahodni Rim nekako propadel, kako se je ta propad začel od leta 200 do leta 470. Velika dekadenca pomanjkanje hrane, ker so zanemarjali kmetijstvo, zelo podobno v tem trenutku. Niso imeli svoje vojske, niso branili svojih mej. Imeli so najemniške vojske dekadenca, celi črti in homoseksualnost, lezbičnost in vse ostalo. Dekadenca tudi rodnost, vse to se je razvilo v zahodnem Rimu.

Predsednica Andreja Katič: Gospod Breznik, jaz bi vseeno predlagala, da malo skrajšate.