Hvala predsednica. Prvo vam odgovorim, ker je nekoliko lažje kot gospodu poslancu. Zdaj, pri turizmu se bo verjetno dogodilo, da bomo imeli še večji pritisk na naše turistične destinacije, zato ker pač turisti iz Evrope nekoliko bolj pazijo, kam gredo in gredo tja.

Vedno bolj želijo iti tja, kjer se počutijo varno in dovolj v bližini. To pa je definicija Slovenije. Poznate, da na področju turizma tudi letos beležimo že prva dva, tri mesece zopet strašne vzpone, ampak kaj nam je uspelo. Mogoče samo za občutek, pred 31 leti je v Sloveniji bilo 1,6 milijona turistov in smo prišli na sedem milijonov. Mi smo prišli do tega, da v bistvu posamezne turistične destinacije so že nekoliko preobremenjene. Vidi se pa, po čem obstaja en indikator in to je odnos lokalne skupnosti do turistov. V trenutku, ko se začnejo spraševati neprijetna vprašanja, je znak, da je treba ponovno pogledati tisto lokacijo, ali še ima kaj kapacitete. Mi pričakujemo torej, da je posledica tega, kar se dogaja, bo večji pritisk.

Kar se tiče, kar se tiče dogajanj v Hormuški ožini, seveda, ker ne vemo, kaj se bo dogodilo, ne vem, če ste videli danes, ampak ne bom zdaj geopolitično, v resnici noben ne ve, kaj se bo zgodilo. So pač največja tveganja Evropa in s tem Slovenija ima velika tveganja na področju kerozina. Kljub vsemu, da imamo dobavo. Tveganja, kar se tiče dobav naftnih derivatov, so povezana bolj s cenami kot s količinami. In potem, če vas bo zanimalo, tudi povem, kako to lahko vpliva na Ameriko, kako pa na Evropo. In potem imamo par kritičnih točk, recimo kritična točka so gnojila, ki neposredno vplivajo na ceno hrane. Zakaj? Zato ker Evropa je konstantno dobavljala relativno poceni in kvalitetna gnojila, v veliki meri tudi iz Belorusije in tudi iz Rusije. Tu kljub vsemu sedaj veljajo neki ukrepi in se je ta tokos obrnil v Združene države Amerike v veliki meri. Po drugi strani pa ravno tam, kjer je sedaj zaprto, pa Evropa začela dobavljati. Dobra stvar pri tem pa je, da so zelo velike zaloge trenutno v Evropi, tako da je še kar nekaj rezerve. Upam pa, da se bodo stvari tam čim hitreje uredile. Pa to, kar sem že prej povedal, ne samo aluminij, tudi posamezni materiali, recimo za plastično industrijo so strahovito pod udarom. Zato tudi vidite, kaj se dogaja s cenami plastične embalaže? Zdaj, ta je pa trenutno res poletela.

Zdaj pa mogoče nekaj in kako Slovenija v tem trenutku reagira na več načinov. En način je tisti, ki je seveda pomemben. Ves čas preverjamo naše stanje blagovnih rezerv, kljub vsemu. Tu mogoče je dobra informacija, da če pogledamo naše blagovne rezerve, so primerljive mogoče samo še finske. Tako da nadpovprečno smo varni pri ključnih stvareh, kar se tiče hrane, zdravil in podobno, pa tudi imamo varnostne rezerve in potem druge rezerve, kar se tiče naftnih derivatov tudi kar polne. Tisto, kar pa smo zadnja štiri leta delali, pospešeno selimo v skladu z možnostmi rezerve v Slovenijo. Mi bi si želeli, da bi imeli sto odstotno tudi varnostne razdalje v Sloveniji. Recimo pred nekaj leti je bilo stanje relativno slabo, zdaj smo prišli že, mislim, da smo že čez 80 procentov, moramo ta trend nadaljevati, ker v času kriz se naenkrat zgodi, da tam, kjer niso meje, se meje lahko ponovno pojavijo.

Mogoče dovolite še, da še eno informacijo, to informacijo, kar je poslanec Kosi povedal, definitivno

rži Evropa je, pa ne gre samo za desetletje, že več začela zaostajati. Tisto, kar pa večina ljudi ne ve, da od gospodarske razvitosti Evrope je odvisna neposredno blaginja ljudi.

In blaginja, vpliv na blaginjo ljudi se pozna čez nekaj let, ne pozna se takoj, če gre gospodarstvo slabo, ne. In zato je tako zelo pomembno in zato so tako zelo napačne razprave, ki govorijo, da gospodarstvo nebodigatreba. Ja, od gospodarstva je odvisno kakšna bo blaginja v prihodnjih letih. In premalo ljudi to ve v resnici.

In tisto, kar je dejstvo je naslednje. Administrativni upravni postopki so postali preveliko breme, tudi ko se mi primerjamo z ostalimi stvarmi, zato je odločitev Evropske komisije v tej novi zasedbi, ki je podobna kot v stari in obljuba gospodarstvu, da se bodo te obremenitve do leta 2028 znižale za 25 procentov generalno in 35 procentov kar se tiče malega gospodarstva, so za podpreti. Težava pa je pri eni stvari, pri katerih boste vedno opazili je, da Evropska unija ni osredotočena. Nekaj časa se nekaj počne, potem pa se skoči na neki drugi vlak. Mi smo recimo v Sloveniji, zelo verjamemo v poenostavitve, zato smo verjetno edina država, kjer se je tedensko sestajala ekipa, ki je delala na omnibusih. Mi res verjamemo, da je potrebno gospodarstvo kot Slovenija, gospodarstvo razbremeniti nepotrebnih upravno administrativnih bremen. Ampak po enem letu dela Evropska unija izgublja zagon. In je zopet neki drugi cilj, ampak ne more biti, ker je obljuba dana. Tako da jaz si res želim, da se tu še enkrat vsi skupaj tudi mogoče na prisilo Slovenije, ki je pač močna, kolikor je ta proces pospeši.

Druga stvar je seveda cena vhodnih surovin. Gre za energijo, ker smo, če se primerjamo z našimi partnerji, konkurenti, to je ZDA in Kitajsko, smo v zelo slabem položaju. Nekaj časa to vzdržimo, srednjeročno tega ne moremo vzdržati. In zato je v bistvu to, da opazujemo ceno energije, za nas pomeni preživetje. Konkurenčne sposobnosti evropske industrije. In tu imamo še zelo dosti narediti, ker konkurenčnost industrije pomeni pač konkurenčnost družbe kot celote. Tisto, kar je v tem trenutku plus, še vedno smo zelo inovativni. Še vedno imamo, kar se tiče primerjave z drugimi deli sveta, zelo močne raziskovalne inštitute, izobraževalne, najvišje stopnje. In zato je ta nova perspektiva, ki se nam obljublja več denarja za prenos v industrijo, je tako zelo pomembna. To je vzvod in nam to mora uspeti.

Zakaj? Če nam ne uspe, da obvladamo energijo in če nam ne uspe, da obvladamo inovativnost, bo potem pritisk na plače, to je pa tisto, česar nočemo.

Hvala.