Ja, lep pozdrav, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Dovolite mogoče predsednica, da na začetku, ker smo prvič v tej skupini skupaj, da pojasnim, zakaj je v Sloveniji dobro delovanje zunanje trgovine tako zelo pomembno. Če dovolite, Slovenija, to govori, Slovenija kot del Evropske unije je izrazito izvozno usmerjena. Recimo, če pogledamo leto 2025, ugotovimo to, kar je že nekaj let zaporedoma, da če proizvedemo v Sloveniji štiri kozarce, moramo tri kozarce prodati izven Slovenije. Pri storitvah je sicer nekoliko drugače, ena, približno ravno obratno, 75 procentov storitev se proda v Sloveniji, 25 procentov pa se izvozi. To ni nekaj neobičajnega. Evropska unija je namreč nastala v začetku zaradi menjave blaga in tudi pri blagu imamo stvari bolj ali manj popolnoma harmonizirane, pri storitvah pa žal notranji trg, ki pa predstavlja že več kot 80 procentov evropskega bruto domačega proizvoda, še ne deluje v celoti, je pa želja, da bi začel delovati. In Slovenija mogoče za občutek, lansko leto, če gledamo blago, je izvozila različnih oblik blaga za približno 72 milijard, uvozila pa 70 milijard in nekaj, to pomeni, da smo imeli pozitivni saldo milijardo in pol. Če pogledamo storitve, je bilo po začasnih podatkih, ki se lahko še spremenijo, izvoza 13 milijard in pol, tu pa smo imeli bistveno višji. Plus v našo korist, tri milijarde in pol, najpomembnejša dejavnost znotraj storitev je pa kar tako in tako poznamo, je transport. Zanimivo je, da ne čisto ista razmerja, ampak podobno je tudi z Evropsko unijo, mednarodna trgovina zelo pomembna. Če pogledamo leto 2025, se je prvič dogodilo, da je seštevek bruto domačih proizvodov vseh 27 članic se je približal 20000 milijardam evrov. To je prvič tako visok znesek. In če pogledamo, koliko je pa Evropa trgovala, pridemo, skoraj, ne pridemo čez številko 8000 milijard. Evropski prostor je še vedno drugi najmočnejši trgovinski prostor na svetovni obli.

Od tega je približno pet milijard in nekaj 5000 milijard in nekaj blaga. Tukaj je lansko leto Evropa ustvarila približno 130 milijard plusa. Storitev je preostalo torej 3000 milijard. Tukaj je pa nekaj več, mislim, da je 150 milijard plusa. Tako da suma sumarum Evropa, ko vzamemo kot celoto, se približa še vedno temu, da imamo slabih 300 milijard plusa v mednarodni trgovini. Zato je Evropa strašno občutljiva na vse, kar se dogaja v mednarodni trgovini. Če bi bil svet idealen, bi veljala pravila za vse. Bila bi transparentna in bi pač prodajajo, če imaš boljši produkt, boljšo ceno in če se znaš boljše pogajati. Tudi s tem namenom, če poenostavim je, in to smo že pri točki ena. Mimogrede ta svet, ki bo v petek, ne bo svet, ki bo odločal, bo komisija, predstavniki komisije bodo podali neke nove informacije in verjetno na treh točkah se bo opravila razprava.

Sem že pri 1. točki, to je Svetovna trgovinska organizacija. Če bi bil svet idealen, bi cela svetovna trgovina delovala na podlagi pravil svetovne trgovinske organizacije. Ta pravila do neke mere določajo, kakšne so priporočljive ali dovoljene carine. Mimogrede, če neko povprečje naredimo, vidimo, da je približno 5 procentov pri blago in približno 30 procentov, ampak to so podatki sešteti, pa potem deljeni pri kmetijskih proizvodih in da enostavno pravila veljajo. Na žalost Svetovna trgovinska organizacija deluje z veliko težavo. In sicer zato, ker organi, kjer razsojajo, kaj je potrebno narediti, pri tem pa tudi če je prišlo do kršenja pravil, ne delujejo že kar nekaj let. Posledica tega je, da v tem trenutku je verjetno okoli 70 procentov svetovne trgovine kolikor toliko po pravilih Svetovne trgovinske organizacije že 30 procentov, pa več ne.

In smo že pri točki, ki bo, ki bo v bistvu poročilo, kaj se je dogodilo na 14. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije, ki je imela zelo ambiciozen načrt, ampak ni bilo soglasja, kako prenoviti delovanje Svetovne trgovinske organizacije zlasti, zaradi zadržkov treh držav, Indije, Brazilije in Združenih držav Amerike. Izkazalo se je tudi, da velika večina držav si želi urediti mednarodno trgovino, vendar sistem deluje takole, da se da vsako odločitev tudi blokirati.

Tisto, kar je mogoče, izkušnja tega zadnjega vrha je tole, da se vedno več držav pogovarja, ali narediti znotraj te velike forme neko svojo formo, ker pa se bodo pravila spoštovala.

Zdaj, stališče in predlog slovenske vlade je pač dosti takšen, kakršnega Slovenija zagovarja že ves čas, odkar je del torej, borimo se za pravila, za jasno določena pravila, ki veljajo za vse. In vsa naša stališča morajo biti stoodstotno usklajena znotraj Evropske unije, ki potem tudi znotraj trgovinske organizacije zastopa. To je prvo področje.

V idealnem svetu bi seveda trgovinski sporazumi veljali. Žal ni čisto tako. Največja trgovinska partnerica Evrope so Združene države Amerike in obratno. Recimo, če pogledamo lanske podatke, vidimo, da je medsebojne menjave bilo, zopet je približno zato, ker številke v storitvah pridejo z zamikom. Jo je bilo okoli 1800 milijard evrov.

Dejstvo je, da trgovina je neuravnotežena, kar se tiče blaga. In nam je uspelo, da smo v enem letu iz tega, da so Američani imeli, če povem nekoliko po domače, luknjo 150 milijard, smo prišli na 200 milijard. Torej, kljub vsem zapletom je evropski izvoz naraščal. Povsem obratno stanje je pa pri storitvah. Pri storitvah pa v bistvu smo mi predvsem kupec in tukaj je približno za sto milijard plusa v korist Združenih držav Amerike. Iščejo se načini, kako v bistvu priti do tega, da bi bila trgovina izravnana. Čeprav je le treba povedati, da znotraj velikosti 1800 milijard medsebojne trgovine je razlika iz leta 24 50 milijard relativno majhna. To ni razlika, kot je med nami, pa med Kitajci recimo ne. In prišlo je tudi do nekega dogovora med predsednico Evropske komisije

in predsednikom Združenih držav Amerike, ki sicer ni pravno zavezujoč, je pa zavezujoč, ker je pač dogovor med velikimi sistemi. In posledica tega je bila, da je Evropa, kakor bolj ali manj ves svet, pristala na asimetrijo, ki ni v korist Evropi. Vendar je večina v Evropi tistih, ki odločajo, povedala takole, da je bolj pomembna stabilnost in predvidljivost in da je to za evropsko industrijo najpomembnejše. Videli ste, da tudi ta stabilnost ni stoodstotna stabilnost. Videli ste tudi neko komunikacijo verjetno med vrhom Združenih držav Amerike in zelo spravljivo na strani Evropske komisije, ker se ponovno grozi z dodatnimi carinami na avtomobile in na tovornjake, če ne bo Evropa po nekem datumu, ki sicer ni del sporazuma, sporazum tudi realizirala. Tukaj je potrebno povedati, da Evropa je ves čas imela plan, da uskladi svoje delovanje s sporazumom med predsedniki do začetka šestega meseca in v tem trenutku to kaže, da bo tudi tako narejeno. Poteka pa trialog, ta teden bo ravno potekal naslednji, torej tretji trialog med parlamentom, med svetom in med komisijo. Suma sumarum, Tisto, kar je tukaj tudi novost, videli ste, da so Združene države Amerike morale odpraviti 15 odstotne carine zato, ker je tako njihovo sodišče odločilo in sedaj imajo generalne carine 10 odstotkov, razen izjem. Izjeme pa ponovno veljajo za avtomobile, ki so v Evropi zelo pomembni, in žal tudi za jeklo in aluminij. Ampak tudi to, kar sedaj velja, morajo najti znotraj Združenih držav Amerike neko drugo pravno podlago, kar lahko velja mislim, da do 26., 24. 6..

In če pogledamo naprej, jaz vam že govorim o 2. točki, to je točka, kjer bo informacija in verjetno politična razprava potem pri delovnem kosilu bo v bistvu pregled, kar se dogaja pri trgovinskih sporazumih. Evropa ima v tem trenutku 44 trgovinskih sporazumov, ki pokrivajo področja nekaj čez 70 držav. Namreč, eni sporazumi so multisporazumi, ki pokrijejo večja področja, nekateri pa so seveda individualni. Kaj je osnova teh sporazumov je, da je Evropa v konkurenčnem položaju z drugimi globalnimi tekmeci. Recimo, če pogledate Indijo, seveda, če so carine na evropske avtomobile 110 odstotne, ti avtomobili ne morejo biti konkurenčni

tistim državam, kjer ima Indija recimo 30 odstotne carine. Pri teh sporazumih gre dejansko za to, da se carine relativno znižajo, marsikje tudi odpravijo. Razen za področja, kjer jih partnerji ocenijo kot tako pomembna, da se bodisi o njih ne pogovarjajo, recimo pri sporazumu z Indijo je izvzeto pomemben del kmetijstva ali pa se določijo drugačni režimi tako, kar se tiče carin, kvot in potem kontra ukrepov, če se te številke presežejo. Zaradi relativne nestabilnosti z največjim trgovinskim partnerjem Evropa seveda želi utrditi odnose z vsemi ostalimi, zato je sedaj na mizi toliko sporazumov. Dejstvo pa je, da ti sporazumi seveda so po nekem svojem velikosti bistveno manjši kot je letna menjava med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo.

Mogoče še ena informacija. Evropa ugotavlja, da na področjih, kjer imamo trgovinske sporazume, medsebojna blagovna menjava narašča dvakrat hitreje kot na področjih, kjer jih nimamo, pri storitvah pa je faktor krat 3. To je, kar se tega tiče.

Mogoče samo kje smo trenutno z nekaterimi najbolj znanimi sporazumi pri Mercsorju. Vi verjetno poznate, da je vrednost Mercosorja približno 150 do 160 milijard na leto. Kar se tiče blaga, smo dosti uravnoteženi, približno toliko izvozimo, kolikor tudi uvozimo, 50 do 60 milijard včasih v korist Evropske unije, včasih v korist recimo zlasti Brazilije, ker kljub vsemu tam Brazilija predstavlja 80 procentov medsebojne menjave, kar se Slovenije tiče, celo 90 odstotkov. Ker pa je glavni uvoz, so kljub vsemu sojine tropine, cena sojinih tropin določa, ali ima Evropa plus ali minus, je približno še 50 milijard storitev, tam pa ima Evropa kar velik plus v tem trenutku. Ta sporazum od 1. maja se

že izvaja, to je pristojnost, ki jo ima Evropska komisija, vendar parlament je sprožil tožbo in čakamo kakšna bo odločitev parlamenta. Tukaj v tej tožbi. vidite tri ključe, prvi ključ je previdnostno načelo, ki je mimogrede v tem sporazumu bolj ali manj identično kot v vseh ostalih sporazumih. Drugo je pa vprašanje, ki je tudi pomembno, ali res lahko komisija, če nima soglasja parlamenta, že začne z začasnim izvajanjem trgovinskega sporazuma. Ampak do takrat, dokler sodišče ne odloči, se ta sporazum izvaja. Videli ste, da je nekaj mesecev nazaj bil dosežen politični dogovor, ki ni podpisan, sporazum z Indijo. Zakaj je Indija Evropi zanimiva? Zato, ker skupaj Evropa in Indija predstavljata četrtino svetovnega prebivalstva in kar je zanimivo, skupaj predstavljata tudi četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda. Če povem poenostavljeno, skupaj je to najmočnejši gospodarski sistem. Do podpisa sporazuma medsebojne menjave ni bilo zelo veliko. Mislim, vsaj 180 milijard je strašno velika številka, ampak če primerjamo z nekaterimi drugimi, tukaj se računa, da do leta 2032 se bo zlasti blagovna menjava podvojila. Tisto, kar je pomembno, večino kmetijskih proizvodov so izločili, tisto, kar je v Sloveniji zanimivo, pa je tole, da se pričakuje zlasti rast na avtomobilih. Poznate, slovenska avtomobilska industrija, zlasti industrija rezervnih delov je zelo močna. Še vedno predstavlja 8 procentov domačega bruto domačega proizvoda in velika rast na področju farmacije. Ta sporazum je nekoliko drugačen, kot so bili dosedanji trgovinski sporazumi z ostalimi deli sveta, zato, ker je Evropa se je takrat odločila, da ne bo imela neke matrice, ki jo povsod uporabi in zato tudi marsikje ne pride do sporazuma, ampak da bo pragmatična, da pač želi imeti gospodarsko sodelovanje. Mimogrede, podatek, ki je mogoče zanimiv, dosedanje sodelovanje med Evropo in Indijo Evropi omogoča približno 800000 delovnih mest. Sporazuma še ni takšnega, da je bil izvršen, je politični dogovor. pričakuje se, da bo seveda prvo začasni trgovinski sporazum in potem politični, tisto, kar je potrebno vedeti, ko pride do podpisa, politični, politični sporazumi, takrat začnejo začasni in trgovinski prenehati delovati, pa se potrjujejo v parlamentih držav članic.

Evropi je pomembna tudi Mehika. Tu je tudi že sporazum podpisan, pri Mehiki gre za nekoliko manjšo vrednost, kakor gledamo Mercosur. Mislim, da je okoli 100 do 110 milijard je medsebojne, blagovne in storitvene menjave. Tudi uspel je dogovor z Avstralijo, Indonezijo sem že omenil in drugi dogovori se pospešeno dogovarjajo še naprej. Še enkrat, zakaj Evropa želi imeti trgovinske sporazume, Evropa želi imeti trgovinske sporazume za to, da bo za industrijo poslovanje predvidljivo, stabilno in da bodo pravila za Evropo enaka ali podobna, kakor veljajo za naše globalne konkurente. Dejstvo pa je, da mednarodna trgovina vpliva na število delovnih mest in mislim, da s tem tudi vse povem. Mednarodna trgovina na žalost je dosti manj predvidljiva, kakor je bila v preteklosti in tudi tveganje več. To je pa področje gospodarske varnosti. Recimo gospodarska varnost, tiste poslanke in poslanci, ki smo bili skupaj zadnja štiri leta, se spominjate, da ko smo začeli biti skupaj, smo se o tem redko pogovarjali. Sedaj postaja to ena najbolj pomembnih politik tudi znotraj Evropske unije. Mi jo vidimo in tudi ta slovenski parlament že sprejel zakonodajo s področja vhodnih investicij, iz vhodnih investicij, potem preverja pa se tisto, kar je zdaj najbolj pomembno, tudi delovanje verig, kje so verige stabilne, kje pa so ogrožene. Mimogrede, v Vlada, ki odhaja zapušča naslednikom tudi že pripravljen zakon o, če povem dosti enostavno mi temu rečemo, o izvajanju uredbe Imera. Sam zakon ima bolj zapleten naziv, govori o relativno hudih stvareh na področju notranjega trga. Namreč konec petega meseca začne v Evropi veljati Imera,

kateri se moramo države prilagoditi. Nam pa omogoča, kako Evropa enotno odreagira na podobne situacije, ko pride do pomanjkanj, ko pride do česarkoli, kar ogrozi delovanje industrije, zlasti pa standard ljudi, da se da hitreje in bolj učinkovito odreagirati na ravni Evropske unije. Ta zakon je že bil v javni razpravi, bil tudi že medresorski in sedaj čaka novo vlado, da se preda in da gre potem lahko hitro naprej.

Ko gledamo gospodarsko varnost, smo vedno bolj torej pozorni na verige, jasno, ko opazujemo, kaj se dogaja v tistem zalivu, opazujemo verige, opazujemo, kaj se dogaja zlasti s kerozinom. Aluminijem, gnojili. In tudi posameznimi materiali za plastično industrijo, ki proizvaja plastične proizvode, ampak gospodarska varnost je bistveno več. Gospodarska varnost je tudi odpornost kritične infrastrukture na kibernetske in na druge vdore. In gospodarska varnost je pa tudi tole, ker ima pa Evropa še do za storiti. To je v bistvu razpršenost in tam, kjer je pomembno, do neke mere samozadostnost, kjer pa ni, pa zopet razpršenost. Vi poznate, da v tem trenutku je tveganj kar nekaj. Globalno ekonomsko največje tveganje Kitajska, zlasti zaradi hude razlike med uvozom in izvozom. Če pogledamo lansko leto, je bilo te razlike 350 milijard. Poleg tega Evropa je v tem trenutku še vedno dosti na čistini, kar se tiče kritičnih mineralov v Evropi jih imamo tega zelo malo in zato se hitro sklepajo sporazumi z Združenimi državami. Je že bil sklenjen tudi z drugimi predeli sveta, da ne bomo odvisni samo od enega predela, kar sedaj smo preveč. Na žalost je Evropa še vedno bistveno preveč odvisna od fosilnih goriv. Tu neke hude možnosti znotraj Evrope, da to izboljšamo, nimamo. In za to sta dva trenda, ki se trenutno dogajata. Prvi trend je iskanje novih partnerjev, tako da bodo vsaj nabave razpršene, in iskanje vrst energije, kjer kljub vsemu lahko samozadostnost povečamo. Evropa je v tem trenutku še vedno preveč odvisna od našega strateškega partnerja na področju digitalnih storitev, ker v bistvu se procesi, ki so dogovorjeni in se že nekateri izvajajo, ne izvajajo dovolj hitro, da bi se lahko v tem trenutku počutili bolj varni.

Tisto, kar je pa zopet stališče je pa stališče takšno, dajmo se tudi na tem področju obnašati kot notranji trg. Notranji trg pomeni v praksi enotno delovanje Evropske unije. Posamezne aktivnosti, ena država tako, druga država drugače, v resnici lomijo Evropsko unijo. Tako da to stališče mi želimo Evropsko unijo ohraniti. Ohraniti pomeni tudi imeti enotna stališča, za katere se enotno borimo. Zastopamo tudi oziroma vse Vlade do sedaj so zastopale in Slovenija je na strani tistih, ki si želi ohraniti Evropsko unijo.

To je zdaj zelo na kratko, gospa predsednica. Ne zameriti, ker sem nekaj širše povedal, ampak jaz si res želim, da vsi čutimo, da je zunanja trgovina za Slovenijo res pomembna.

Hvala.