Predsedujoča, z veseljem. Hvala lepa tudi poslanki Rajbenšu za to vprašanje. Sva si v tem času izmenjali že kar nekaj stališč in vesela sem, da je posebna pozornost tega cenjenega odbora vedno tudi na naši bližnji regiji in širitvi.

Mogoče najprej en tak širši okvir, potem pa par točk, katere ste že izpostavili v svoji razpravi. Črna gora, vemo, je stabilna država. Ravno letos praznuje 20 let svoje samostojnosti. Uspela, se mi zdi, da je učvrstiti nekako nek svoj položaj v regiji in tudi politični ugled kot precej evropsko usmerjena država, z vrednotami, ki mislim, da jih delimo tudi Črna gora in Slovenija. Je članica NATO, je vodilna med državami zahodnega Balkana, v napredku, v procesu približevanja. Kot ste sami omenili, ima sto procentno usklajenost skupne zunanje in varnostne politike z evropsko in res jo smatramo kot partnerko tako v Natu in bodočo v EU in jo velja, bi rekla, označiti kot faktor stabilnosti v regiji trenutno. Kar se tiče samega pogajalskega procesa, gre za zelo tehničen proces z veliko podrobnostmi. Kot ste rekli, gre za začasno zapiranje poglavij; to je proces, ki je stalen pri vseh pogajalskih poglavjih. V skladu s svojimi pogajalskimi stališči, ki so bile s strani Črne gore oziroma posameznih ministrstev predstavljeni Evropski komisiji, se Črna gora potem zavezuje, da bo do pristopa, to se pravi do tistega končnega, uskladila v celoti še kakršnekoli podrobnosti s pravnim redom Evropske unije in da bo odpravila preostale pomanjkljivosti, ki so ugotovljene pri vsakem posameznem poglavju pri pregledu zakonodaje, nacionalne zakonodaje s strani Evropske komisije. Tako da bi rekla, da je to zelo dvosmeren dialog med državo kandidatko in Evropsko komisijo po posameznih področjih. Seveda končno je tisto, ko podpiše sama država kandidatka pristopno pogodbo, do takrat je vse v bistvu začasno, sem pa vesela, da je končno po več mesecih tudi naših prizadevanj kot Republike Slovenije prišlo do ustanovitve tako imenovane delovne skupine za samo pristopno pogodbo, kjer se sedaj seveda po, vse od 2013, ko je bila, oziroma 2011, ko je Hrvaška zaključila sama pogajanja, pa do sedaj, ni prišlo do

bi rekla, tako naprednega procesa v sami širitvi. T a delovna skupina je sedaj ključna, da se uskladi. Ta končna, v bistvu pristopna pogodba, kaj so vsebine, ki so tam noter, k er seveda evropski acqis je od 20 11 oziroma 2 013, ko je pristopila Hrvaška, se že zelo razvil i n imajo te države kandidatke trenutno veliko težjo nalogo, kot smo jo mogoče imeli mi v velikem širitvenem Big bangu desetih držav in pa kasneje Romunija, Bolgarija in pa Hrvaška.

Mogoče glede samih podrobnosti t eh dveh pogajalskih poglavij, to se pravi številka 2. G re predvsem v okviru zakonodaje prostega gibanja delavcev. Črna gora je še posebej morala spremeniti svojo zakonodajo, da je odpravila vse obstoječe omejitve n a podlagi državljanstva, glede samega dostopa do zaposlitve in pa seveda, da zagotavlja pravico do prebivanja državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov. Zagotovila je tudi enako obravnavo delavcev Evropske unije v primerjavi z domačimi delavci glede delovnih pogojev, enakosti na delovnem mestu. Napredek je bil pa dosežen tudi na področju dodatnih pokojninskih pravic zaposlenih, samozaposlenih oseb, ki se gibljejo znotraj Evropske unije in pa seveda s tem je precejšnja nova zakonodaja. Enako kot naš državni zbor dolgotrajno sprejema zakonodajo na tem področju, kako šele, ko se neka država kandidatka tako močno in tako hitro tudi prilagaja evropski zakonodaji.

Kot ste že sami omenili, k ar se pa tiče 28. poglavja, varstva potrošnikov in zdravje, gre pa tukaj predvsem za po eni strani strateško načrtovanje politik in izvrševanje same zakonodaje, kar se tiče varstva potrošnikov, predvsem pa tudi glede na zmogljivost administracije Črne gore, ki vsi vemo, da je omejena, ampak visoko motivirana, da vse te zmogljivosti še naprej krepi, dodatno usposablja osebje na teh področjih, tudi vzpostavi ustrezne upravne strukture in pa zmogljivosti izvrševanja. S o tukaj še številna področja, ki jih je Črna gora v tem poglavju uskladila. Predvsem pa, kot sem že rekla, gre za uporabo standardov kakovosti in varnosti Evropske unije na področju javnega zdravja in varstva potrošnikov. Hvala lepa.