Gospodu Todoroviću se zahvaljujem.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Poslanke in poslance, ki bodo predstavili stališča, prosim, da to storijo za govornico. Besedo predajam poslanski skupini Socialnih demokratov[Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.], mag. Meiri Hot.

15.27

Mag. Meira Hot: Hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Socialni demokrati razumemo parlamentarizem kot ključno vrednoto demokracije, ki presega zgolj ustavne določbe in pojasnila o načelu delitve oblasti. Parlamentarizem namreč ne zaznamuje zgolj sistema vladanja, temveč po našem mnenju opredeljuje tudi način iskanja politične podpore in prizadevanje za dvig ravni politične kulture. Zrela, preudarna in odgovorna oblast ponuja konkretne rešitve za ljudi v najširši možni meri ob iskanju najširše možne podpore v najširšem političnem konsenzu. Vendar zgolj opevanje takšnega načina odločanja ni dovolj. Predvsem ga je potrebno udejanjati in ga v prvi vrsti izkoristiti za uresničevanje volje ljudi.

Trenutna praksa odločanja nam kaže, da je lažje sprejemati odločitve, ki utrjujejo delitve v družbi. Manj pogoste so postale odločitve, ki pomenijo preseganje političnih delitev in sodelovanje v iskanju odgovorov, ki jih Slovenija nujno potrebuje. Žal nam parlamentarizem, ki ga zaznamujejo maščevalnost, zamerljivost in delitve, onemogoča, da bi največjemu deležu ljudi ponudili konkretne rešitve. Naša večstrankarska demokracija, v kateri bi morala pluralnost biti njena največja prednost, je poenostavljena z delitvami na zgolj leve in desne, koalicijo in opozicijo ter na nas in njih.

V nujno potrebnem prizadevanju za preseganje kulture delitev nosi predsednik Državnega zbora ključno vlogo, ker deluje tudi kot koordinator parlamentarizma. Od nosilca funkcije se pričakujejo odgovornost, širina, pripravljenost za sodelovanje. To je sposobnost, ki bo v prihajajočem mandatu pomembnejša kot kadarkoli prej. Prav predsednik Državnega zbora namreč uteleša delo tako koalicije kot opozicije in njegov krog odgovornosti zajema vse parlamentarne stranke. Kljub temu pa smo bili pri vršenju funkcije predsednika Državnega zbora že nekaj časa priča pogostim in vprašljivim improvizacijam izvajanja parlamentarne prakse – ki je praksa postala prav zato – preseganja delitve med opozicijo in koalicijo. Za okrepitev in ponovno uveljavitev parlamentarizma v Sloveniji je potrebne še veliko refleksije, predvsem pa je zatem za dobro Republike Slovenije in njenih državljank in državljanov potreben pogled naprej.

Zato v poslanski skupini Socialnih demokratov kot bistven obrat v smeri prihodnosti naproti odgovorni politiki vidimo predsednika, ki presega okvir strankarske pripadnosti in utira pot v iskanju skupnih imenovalcev. Preteklost slovenskega parlamentarizma nam sporoča, da smo tega kot narod sposobni. Vzgled nam je bil Miran Potrč, ki se ga vsi spominjajo zaradi njegove sposobnosti preseganja strankarskih in ozkih političnih interesov v prid nacionalnim. Prav za trenutno razpravo je relevanten razmislek Franceta Bučarja, ki je govoril o potrebi po prelomu v Sloveniji in svetu ter zazrtosti v prihodnost, in ne zazrtosti v pretekle uspehe. To je z neomajnim spoštovanjem do precedensov demonstriral dr. Milan Brglez, za katerega se je včasih zdelo, da ima v svojih mislih shranjeno celotno kronologijo parlamentarne prakse Državnega zbora.

Iz spoštovanja do teh velikih državnikov Slovenije se v resnici moramo zazreti v prihodnost. Morda bomo na ta način videli, da aktualno stanje v slovenski politiki ne zadostuje za svetlo prihodnost demokratičnosti ter načelnosti. Morda se lahko nadejamo, da si vsi delimo takšno vodilo pri izbiri predsednika Državnega zbora in pri vseh ostalih postopkih konstituiranja državnih oblasti v prihajajočem obdobju. Morda pa si tega ne delimo.

Hvala.