Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo, spoštovani poslanke in poslanci, državljanke in državljani! Ponosen po in predpraznični dober dan!
S tega mesta se želim vsaj v imenu dela slovenskega parlamenta opravičiti slovenski javnosti za neprimerne besede, ki so jih posamezni poslanci in poslanke izrekli na račun predsednice države. Mi je žal, da ni predsednik Državnega zbora kot prvi med enakimi v uvodu opozoril na to, ampak so stvari, ki so nedopustne, nesprejemljive in gredo čez rob. Druga zgodba poleg žalitev predsednice, ki se je nanašala na njeno odločitev o sestavljanju 16. slovenske vlade, o kateri danes govorimo. Druga zgodba.
Nekaj najbolj imenitnega, najbolj ponosnega, je slovenski uporniški lok. Od Maistra 1918 preko partizanov in zaveznikov v letu 1945, do tistih junijskih, julijskih dni 1991. In poglejte, kaj vse je zapisano v tem prazniku na omrežjih in to s strani slovenskih in evropskih poslancev. Sramota. Sramota. Da si v tej državi privoščimo kaj takega, da se kot narod prepiramo in delimo. K 16. slovenski vladi. Prvič sem bil v tej okrogli dvorani leta 2004. Sestavljala se je prva Janševa vlada. Takrat je bilo najbolj racionalno imeti 15 plus 3 ministrstva, 18, 18. Ko govorimo o racionalnosti, ni število ministrstev tisto, ki bo odločilo. Odločilno bo, kako bomo delali in od predlagateljev bi rad slišal zdajle konkretno obljubo. Iz javnega sektorja bo po zaključku mandata te Vlade v domovih za starejše tisoč novih zaposlenih, ki bodo šli iz javnega sektorja v domove. To je konkretna obljuba. Drugače pa o številki, tisti, ki zdaj doživljate, bi rekel res razsvetljenstvo ob številu ministrstev. Mogoče se spomnite, ko smo se pogovarjali tudi v tej dvorani o občinah. Tisti, ki danes racionalizirate, ste dvigovali roke za to, da so majhne krajevne skupnosti danes samostojne občine s številnimi razvojnimi težavami.
A vas spomnim še na eno debato? Jaz sem prepričan, da boste že v prvem letu ustanovili pokrajine. Bi jih že zdavnaj imeli, četudi tisti, ki danes racionalizirate vlado, ne bi vztrajali na številkah 14, 16, 17 in tako naprej. To so zgodbe, ki vodijo naprej.
Kaj sem še slišal tule? Leta 2004 ni bilo seje, ni bilo razprave, da ne bi slišali, na 50 let podlage, na 50 let podlage in kdo je to govoril? Tisti, ki gre danes na 40 let podlage, stvari v tej državi se pa kaj bistveno niso spremenile.
V Poslanski skupini Gibanja Svoboda ne bomo nasprotovali sestavi vlade. Vsakdo ima pravico ustanoviti, zgraditi vlado kakršno si želi in temu ne nasprotujemo. Podobno velja tudi na drugih nivojih. Je pa odgovornost predlagateljev velika, ali bodo stvari na področju recimo gospodarstva in dela, na področju znanosti, raziskav in šolstva ali pa recimo zadeve, ki se tičejo notranjih zadev ali pa javne uprave, med seboj res živele in pa delovale učinkovito, kot si ta država zasluži.
Kakšen je bil pa naš mandat? Zato smo drugačni. Trideset vloženih zakonov in pa referendum o Zakonu o vladi. V življenju štejejo dejanja, ne besede. In mi gremo konstruktivno v podporo in razvoju te države.