Ja, hvala za besedo.

Saj, jaz sem že uvodoma pojasnila, na žalost je vaše mnenje prišlo, pač, vi ste se odzvali na to hitro sklicano sejo, ampak je bilo, pač, enostavno ni časa bilo za ustrezno nasloviti to vaše mnenje z amandmaji, zato ni amandmajev danes tukaj.

Zdaj takole bom rekla. V Levici smo mi v prejšnjem mandatu pripravili mislim, da dva ali tri svoje scenarije, pa ni bilo nekako politične volje, da bi se ti scenariji proučili v miru in da bi lahko vse to, kar zdaj navajate, ne, temeljito analizirali, temeljito pogledali in tako naprej. Zakon, ki je pred nami je zakon, ki ga je potem pač predložil glas ljudstva in smo ga mi v Socialnih demokratih in Levici takrat podprli in vložili, skupaj s poslancem Kordišem še no takrat kot nepovezanim, v parlamentarno proceduro.

Seveda, vedno, vedno imamo lahko priročen izgovor, da ni nekaj vzdržno, ni to, ni ono, ampak jaz sem vam danes zelo natančno opisala situacijo, na kakšen način mi naš zdravstveni sistem, bom rekla, vzdržujemo pri življenju, na način, ki je globoko nesolidaren in globoko, bom rekla, mogoče se grdo sliši, izkoriščevalski do najnižjih slojev prebivalstva. In ta sistem poglablja družbene neenakosti in ustvarja pravzaprav dodaten pritisk na revnejše ljudi in jih potiska v revščino. In ves čas imamo problem z upokojenkami in upokojenci, ki so na robu praga revščine ali pod pragom revščine in tudi precejšnjim številom delovnega prebivalstva, ki je na minimalni plači, recimo.

Zakaj bi ti ljudje v neskončnost nosili največje, bom rekla, relativno glede na svoje zmožnosti in prihodke, družbeno breme za to, da naš sistem je seveda vzdržen? Seveda se da te stvari preračunati bolj natančno, če menite, da ni dovolj natančno, če je le politična volja za to. In se potem določi to prispevno stopnjo od osnovne plače, na način, da bo sistem vzdržen in da ne bo nekih dodatnih minusov in potem pač injekcij iz drugih virov, ne, javnih sredstev.

Tako da to so večno eni in isti izgovori in večno se vrtimo v istem krogu, jaz pa mislim, da je čas, da vendarle to stvar premaknemo, v tem mandatu, pač moramo verjetno kaj narediti za ljudi ali bomo ponovno pometli pod preprogo in se pretvarjali, kot da je vse super, od osamosvojitve naprej, kjer je pač ta sistem bil na žalost vzpostavljen kot resnično, globoko družbeno krivičen. Tako da mislim, da je čas, da si odkrito pogledamo v oči in se resnično zavemo svojega poslanstva tukaj. Sem so nas delegirali ti isti ljudje, o katerih govorimo. Ti ljudje, ki od nas pričakujejo, da bomo začeli delati za njih. Hvala lepa.