Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.

Naj uvodoma povem, da seveda amandmajev ni, kajti seja je bila tako hitro sklicana, ad hoc, da se nismo uspeli niti odzvati na pripombe Zakonodajno-pravne službe, ker bi sicer se. Zakonodajno-pravni službi se seveda zahvaljujem za njihovo hitro odzivnost in za njihov prispevek in pričakujem, da bomo v nadaljevanju tega postopka seveda šli naproti tem pripombam. Tako da ne misliti, da jih nismo hoteli upoštevati.

Gre za Predlog zakona o spremembah Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki smo ga mi pravzaprav že, takrat še kot Levica, zdaj smo Poslanska skupina Levica in Vesna, skupaj s Socialnimi demokrati in pa z Glasom ljudstva vložili v proceduro, parlamentarno proceduro, mislim, da je bil junij lanskega leta. Ampak se je žal zadeva ustavila, obtičala zaradi pritožbe na sodišče glede referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in seveda so bili vsi zakoni s tega področja v blokadi, zato ni prišlo do obravnave. In s tem razlogom smo mi zdaj takoj pač ob sklicu novega, nove sestave Državnega zbora ponovno ta zakon vložili.

Kot rečeno, danes imamo vsi skupaj priložnost, da naredimo res nekaj dobrega za ljudi. Gre za zakon, ki bo v prid približno 90 odstotkov državljank in državljanov. To pomeni, da škoda, ne, da ga ni v sklopu interventnega zakona trojčka, ki bo obravnavan, kajti tukaj gre za konkretno za zakon, ki bi se poznal ljudem v žepu, kot se reče, se pravi pri njihovem gmotnem položaju in pa seveda pri občutku varnosti, ne, zdravstvene zaščite. Gre za zakon, katerega namen je ukinitev torej obveznega zdravstvenega prispevka in njegova nadomestitev s proporcionalnim dvigom prispevnih stopenj. Skratka, gre za to, da poenotimo ta odtegljaj za zdravstvo pri naših dohodkih. tako kot smo to nekoč v prejšnji državi že poznali, kjer ni bilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zdaj pa poglejmo kratko zgodovino, zakaj je do tega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sploh prišlo. In sicer, to dopolnilno zdravstveno zavarovanje ima tako rekoč približno tako dolgo zgodovino kot samostojna Slovenija. Uvedeno je bilo kmalu po osamosvojitvi, češ da, pač obrazložitev je bila ta, da je BDP države po osamosvojitvi padel in da zaradi tega obstaja razkorak med zdravstvenimi pričakovanji ljudi in pa seveda z možnostmi v okviru te osnovne dajatve. In tako je, tako je prišlo do te zgodbe. In kljub temu, torej leta 1998 je bil sistem preoblikovan tako, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ni več smel ponujati dopolnilnega zavarovanja, ampak so ga prevzele privatne

Nadaljevanje) zasebne zavarovalnice in s tem se je na žalost odprl ta pač zasebni zavarovalniški trg, ki je tako dobil seveda zagotovljen dohodek, kajti skoraj vsi odrasli državljani in državljanke smo se bili prisiljeni odločiti za to, da si plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, tisti, ki si niso, so imeli pa pozneje lahko konkretne težave, ko jih je doletela kakšna pač težja, težje bolezensko stanje ali karkoli, kar ni bilo v okviru osnovnega paketa. Zavarovalnice so imele od tega seveda neposredno finančno korist, od leta 2006 so v povprečju ustvarile toliko dobička letno, da je potem na koncu pač, ko smo končno zaključili s temi, iz zavarovalnic prenesli nazaj na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije leta 2023 so do tega trenutka približno profitirale, čistega profita, imele okrog 870 milijonov evrov javnega denarja, denarja, ki bi lahko ves čas bil lepo namenjen javni zdravstveni mreži, krepitvi javnega zdravstva in seveda tudi krajšanju čakalnih vrst o katerih je toliko govora iz mandata v mandat. Torej leta 2024 smo dosegli prelomnico. Kljub rekordnim dobičkom so zavarovalnice namreč tistega leta napovedale skoraj 30 odstotni dvig premij, s 35 evrov na približno 45 evrov in takrat je koalicija sprejela odločitev, ki je bila skladna s koalicijsko zavezo, da bomo seveda ne samo prenesli dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ampak tudi ukinili to, kar je ta drugi korak o katerem govorimo danes je torej naredila prvi korak in je nemudoma izvedla ta prenos, ki je bil tak kamen spotike iz mandata v mandat, s katerim so se ubadale vlade, tudi padali ministri in ne vem kaj vse, je torej prenesla na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in s tem prihranila približno 50, 60 milijonov evrov letno, ki jih je dala lahko neposredno v javni zdravstveni sistem namesto v žepe zavarovalničarjev. Oziroma če povem drugače, zajezili smo s tem napovedan dvig premij, ki bi danes znašale približno, ocena je okrog 60 evrov mesečno, morda celo več. Prihranili, kot rečeno, smo približno 50 milijonov evrov letno, ki torej ne gredo več za dobičke zavarovalnic, ampak gredo v javno zdravstvo in zagotovili smo, da sistem upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ne neki zasebni interesi. Kajti spomnimo se covid krize, ko so ti presežki ostajali pri zavarovalnicah in so zavarovalnice na primer si začele graditi celo neke privatne klinike s tem denarjem. Nikoli ga niso povrnile nam uporabnikom. To je pač dejstvo in s tem se je treba soočiti, pa ne glede na to, katere barve politične smo.

Kljub temu drugi ključni korak, kot sem omenila, ta dokončni in to, kar smo se koalicijsko zavezale takrat stranke, to je bila tudi ena prioritet stranke Levica, ko je vstopala v takratno koalicijo, je seveda uvedba resnično pravičnega dohodkovno odvisnega prispevka. To niti ni progresivna zgodba, če bi šli ostreje v to, bi lahko predlagali progresivno dajatev. Ne, mi predlagamo pravično proporcionalno dajatev vezano na dohodek posameznika, to je edino pravično. Zakaj, bom pa zelo natančno razložila v nadaljevanju. Žal to ni bilo izvedeno. Potem smo mi lani skupaj z SD in glasom ljudstva vložili ta predlog, ki je danes pred nami, pa se je spet zataknilo zaradi raznih, torej, blokad pri postopku. Skratka, dopolnilno zdravstveno zavarovanje se je z zakonom preoblikovalo.

In v Sloveniji imamo za to po novem obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga seveda ki skupaj s prispevki za zdravstveno varstvo pokrije vse zdravstvene storitve, ki jih naši ljudje, državljanke in državljani potrebujejo.

Na prihodkovni strani zdravstvene blagajne je bila ureditev narejena na enostavnejši način. Ohranili smo torej enak priliv sredstev, le da se zdaj pač to več ne plačuje

v zasebne zavarovalnice, ampak neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in namesto mesečne položnice. Zavarovalnice pač vsi zdaj plačujemo enak prispevek in to je pravzaprav problem, da vsi plačujemo enak prispevek, ne glede na to, kakšen je naš gmotni položaj. Leta 2023 je seveda bila to neka nujna in hitra rešitev. Kot rečeno, če ne bi prišlo do tistega dviga napovedanega in bi imeli še večje probleme. In smo s tem ljudem prihranili takrat približno, torej več kot 120 evrov letno in smo seveda preprečili nadaljnje nesorazmerne dražitve. Ampak ta ureditev, kot rečeno, ta prvi korak brez drugega koraka ima dve ključni pomanjkljivosti, eno je regresivnost prispevka. Dajatev v fiksnem znesku bolj obremeni ljudi z nižjimi dohodki, kar je logično. Recimo, minimalna bruto plača, ki znaša 1481,88 evra, to pomeni za človeka na minimalni plači 2,7 odstotka njegovega dohodka, ki mora plačati za to, za to dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Povprečna bruto plača, ki znaša 2629,71 evra pa pomeni že približno samo 1,5 odstotka. Že tukaj vidimo razkorak med najnižjim, pa bomo rekli srednjim razredom, da kakšnih drugih razredov ta trenutek ne omenjam. Neenak vpliv ima tudi na razpoložljiv dohodek; ker se prispevek odšteva od bruto plače, to vpliva na dohodninsko osnovo. Višji dohodki so zaradi progresivne dohodnine razbremenjeni bolj kot nižji. Zdaj slišim, da z novim interventnim zakonom bodo še bolj razbremenjeni. Zato v realnem učinku nižji dohodki nosijo relativno večje breme, čeprav Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejme enak znesek. In na to ves čas smo opozarjali v Levici, na to zdaj v Levici in Vesni ponovno opozarjamo. Tega enostavno ne smemo pomesti pod preprogo in pozabiti. In zato smo v Levici v prejšnjem mandatu pripravili več izračunov in različne predloge ureditve, ki so bile drugačne, kot je ta, ki jo imamo danes pred nami, ker tale je tista, ki smo jo skupaj z glasom ljudstva takrat na koncu vložili, s katerimi bi ohranili enak priliv v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, hkrati pa zagotovili dejansko pravičnejšo porazdelitev bremen. Se pravi, da bi pač res šli naproti ljudem. Konec koncev je treba enkrat se za to odločiti.

Seveda gre za sistemsko spremembo. Za katero je potrebna seveda politična volja in pa iskrenost vseh tistih, ki govorimo, govorite, da smo tukaj zato, da bomo naredili ljudem življenje znosnejše, boljše, da bomo poskrbeli za to, da bo bolj pravično vse, da bodo imeli več v žepu. To ves čas poslušamo, kako bodo imeli več v žepu. No, tukaj imate zdaj priložnost, eno izmed priložnosti, pa več jih je verjetno teh opcij, kaj se še vse da narediti.

Za kaj gre pri tej vsebini zakona? Zakon ukinja obvezni zdravstveni prispevek, sredstva, ki jih je prinesel v blagajno, pa bo nadomestil, prvič, z dvigom prispevne stopnje za delavce za 1 odstotek, dvigom prispevne stopnje za delodajalce za 1 odstotek, z dvigom prispevne stopnje za brezposelne osebe, ki prejemajo nadomestilo za 1 odstotek, dvigom prispevne stopnje za Zavod za zaposlovanje, ki ga plačuje za brezposelne osebe, ki prejemajo nadomestilo za 1 odstotek, dvigom prispevne stopnje ZPIZ za upokojence za 1,5 odstotka, enakim proporcionalnim dvigom prispevne stopnje za ostale kategorije zavarovancev, kot so recimo kmetje in drugi. Na ta način se bo v blagajno ZZZS stekla enaka količina denarja, kot se steče iz obveznega zdravstvenega prispevka, hkrati pa bo breme pravično in enakomerno razporejeno. In če sedaj pogledamo učinke zakona, glavne in neposredne učinke zakona, bo čutil vsak prebivalec, vsaka prebivalka Slovenije, tako da bo za ogromno večino ljudi v tej državi to pomenilo, višjo neto plačo. O tem govorimo, spoštovani,

22. 04. 2026 15:20:00

ko govorimo o plačah, kako so prenizke in tako naprej, torej višjo neto mesečno plačo. Bruto plača, pri kateri 1 odstotek predstavlja točno 39,36 evra kot letos znaša obvezni zdravstveni prispevek, je 3936 evrov. Plačo, višjo od 3936 evrov, ima v Sloveniji le 73000 ljudi. Torej, ali bomo res na cedilu pustili praktično vse ostale? V Sloveniji vemo koliko ljudi, prebivalcev imamo, torej 73 - koliko je delovno aktivnih - 73000 ljudi je tistih, ki imajo višjo plačo in ki se tako krčevito bori proti takim ukrepom. Preostalih milijon 492775 prejemnikov plače bi bilo s sprejetjem tega zakona na boljšem. Upam, da me dobro poslušate, spoštovane poslanke in poslanci, kajti to ni kar tako, kar govorim? Nekdo na minimalni plači bi tako letno prihranil, govorimo o ljudeh, ki težko živijo, kajne, naših sodržavljanih, 294,48 evra, kar je za te ljudi velik denar. Nekdo s povprečno plačo bo prihranil 120 evrov na leto. Pri upokojencih so prihranki na pokojninah še bolj pomembni. Vemo, kako težko živi ogromno, ogromno naših upokojenk in upokojencev in to nas mora vse zelo skrbeti. 48 tisoč upokojencev, katerih pokojnine so dejansko pod 500 evri, si predstavljamo danes pri tej draginji, pri vseh teh krizah, energetskih in ostalih, 500 evrov in manj, bi na leto ti ljudje prihranili 400 evrov. Višje prispevke bi plačevalo - zdaj pa dobro poslušajte - zgolj 8600 upokojencev s pokojninami višjimi od 2624 evrov. Tem ljudem se to ne bi poznalo. Tem, ki imajo 500 evrov in manj, je pa to esencialnega pomena.

Zakon je torej v resnici ena velika davčna - davčna, o tem govorimo - razbremenitev za tiste, ki prihranke najbolj potrebujejo. Hkrati premožnejših ljudi ne obremenjuje, kaznovalno ali ne proporcionalno. In kar je najpomembnejše, v blagajno ZZZS prinese enako količino sredstev, kot jih je prinesel obvezni zdravstveni prispevek. Torej, nima nekih stranskih finančnih učinkov, ki bi dodatno bremenili javno blagajno.

In zdaj jaz verjamem, spoštovane poslanke in poslanci, da smo tukaj za to, da dejansko naredimo dobro za naše soljudi. In verjamem, da boste, poslanke in poslanci, ta zakon podprli kot pač primernega za nadaljnjo obravnavo, kjer se ga seveda z amandmaji lahko izboljša. Kjer se bo prisluhnilo tudi ugotovitvam Zakonodajno-pravne službe. Na žalost kot rečeno je tako na ad hoc bila sklicana ta seja, da mi enostavno nismo mogli se dovolj promptno odzvati za to, da dovolj kvalitetno se odzovemo in to pripravimo. Kar pa ne pomeni, da seveda smo na tem, da ne bi upoštevali teh pripomb.

Skratka, če strnem. V Levici in Vesni vztrajamo, da hočemo bolj solidaren, bolj pravičen zdravstveni sistem. To je bila in dejansko ostaja naša politična zaveza, ena naših temeljnih prioritet. In to zavezo smo z vstopom v koalicijo takrat, pred štirimi leti z Gibanjem Svoboda in Socialnimi demokrati, takrat tudi dejansko zapisali v koalicijski sporazum.

Pomemben del teh prizadevanj je torej bil prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz rok zasebnih zavarovalnic na javno blagajno in to je bilo narejeno. S tem pa seveda smo, na žalost, je umanjkal ta pomemben, ključni korak za ljudi, za to, da bodo ljudje to tudi dejansko občutili. Ker to je preveč abstraktno. Mi vemo, da tistih 50, 60 milijonov evrov na leto gre zdaj v javni sistem. In verjamem, da to seveda pomaga javnemu zdravstvenemu sistemu, ampak tega ljudje ne vidijo, tega oni ne morejo, to ni oprijemljivo za njih. Za njih je to

preveč abstrakten pojem. Tole bo občutil pravzaprav, kot rečeno, vsaj 90 procentov državljank in državljanov pa bo to konkretno občutilo v svojem žepu, v svojih denarnicah, ne. Tako da pomembno je seveda, da smo tudi ustavili spiralo podražitev, ne, ker privat zavarovalnice bi to spiralo, dejansko bi se začela odvijati in v teh kriznih časih, kot rečeno, 60 ali več evrov bi danes že plačevali, če bi ostali na starem sistemu. Skratka jaz pač apeliram na vas po vsem kar sem povedala ali pa da vam še malo bolj konkretno naslikam, preden se boste odločali po svoji vesti, ker kot poslanci se morate odločati po svoji vesti in jaz verjamem, da razumete, o čem danes tukaj govorimo, poglejmo konkretno. Nekdo s 700 evri dohodka je za ta prispevek namenil skoraj 5 odstotkov svojega mesečnega prihodka, nekdo s 4 tisoč evri pa manj kot 1 odstotek. Ali je to pravično? Je to družba, v kateri želimo živeti? Je to solidarnost, o kateri so nas polna usta? e to skrb za soljudi, za soljudi v stiski? Verjetno ne. To pomeni, da je tisti, ki ima najmanj, nosil in je nosil vsa ta leta od osamosvojitve naprej, nekajkrat večje breme. To je globoko krivična ureditev družbena, to je tisto, česar si Slovenija ne bi smela nikdar dopustiti, ko smo šli na samostojno pot in ko smo obljubljali, da bomo iz te države naredili Švico. Ampak to ni Švica za revne ljudi, ki so na žalost zaradi tega vse bolj revni. To je torej vse prej kot družbeno solidarno, vse prej kot družbeno pravično in to je globoko regresiven sistem, kjer revni definitivno relativno plačujejo več kot bogati in vzdržujejo to naše zdravstvo pri življenju s svojim odrekanjem, s svojo žrtvijo. Zakaj? Zato, ker se tem, tej manjšini najbolj bogatih, ki se sploh poznala ne bi v njihovih žepih, a vendarle, ne vem, iz nerazumljivega razloga politika vsa ta desetletja vztraja na tem sistemu. In potem se seveda sprašujemo, zakaj ljudje izgubljajo zaupanje in vero v politiko. Zato, spoštovane in spoštovani, je ta korak nujen. Vsi se moramo zavedati, da je prav, da vsi prispevamo po svojih zmožnostih, enostavno po svojih zmožnostih, ne da so revni na koncu najbolj izkoriščani v tej družbi.

Z vložitvijo novele Zakona o prispevkih za socialno varnost torej mi uresničujemo eno ključnih zavez, ki smo jo dali državljankam in državljanom in stojimo za njo. Uvajamo, želimo uvesti torej pravičnejši prispevek, ki bo vezan na višino dohodka, pika. Tako kot je bilo nekoč v Jugoslaviji; lepo smo plačali vsi od svoje plače tisti odstotek in ni bilo problema. Pa ne se zdaj prosim zgražati, ker sem omenila nekdanjo državo. Žal zgodovina je takšna, je ne moremo izbrisati. Bila je nekoč neka druga država in nek drug sistem in ta sistem je bil pač do ljudi, kar se zdravstva tiče, pač pravičnejši, in kakor vam je to všeč slišati ali ne, pa se lahko zgražate eni in posmehujete, kolikor hočete, a ne. Skratka, to pomeni, to bi pomenilo konec sistema, kjer vsi plačujemo enako. Zanimivo, ne, toliko ste proti uravnilovkam nekateri, ampak to je uravnilovka, nepoštena uravnilovka - vsi enako, ne glede na to, koliko dejansko zaslužimo na mesec. In to bi bil začetek sistema, kjer tisti, ki ima več, prispeva več, tisti, ki ima manj, pa ni kaznovan zato, ker ima manj. In to je preprosta in osnovna logika socialne države, to je tisto, kar pomeni socialna država, ki smo jo imamo vsi polna usta. Ampak konkretno je to to in čisto nič drugega. Zavedati se je treba, da zdravstvo ni in nikoli ne sme postati tržno blago, da je zdravstvo ena temeljnih dobrin, ena temeljnih pridobitev, kako smo še vedno uspeli vendarle čuvati tudi svoj javni zdravstveni sistem. In javna dobrina pač ne more temeljiti na modelu, ki poglablja neenakosti. Danes imamo, kot rečeno, in res

apeliram na vas, spoštovane poslanke in poslanci, ne glede na vse zamere, ideološke prepreke, kakršnekoli zadržke, da imamo vsi pred očmi naše soljudi. In tukaj imamo skupaj priložnost, da dejansko naredimo nekaj dobrega, kot rečeno, za 90 odstotkov državljank in državljanov, za vse nas v končni fazi. Priložnost imamo, da se kot predstavniki točno teh ljudi enkrat za vselej odločimo in jasno povemo: v tej državi ne bomo več vzdrževali sistema, kjer tisti z najmanj nosijo največje breme. Da jasno povemo: solidarnost ni prazna in všečna beseda, neka floskula, ampak temeljni princip, po katerem želimo organizirati družbo, v kateri živimo. In če že govorimo o raznih všečnih besedah in figurah, geslih in sloganih, ki jih je v politiki, na žalost je kar inflacija tega, na pretek, ne, glejte, spoštovani, dostikrat slišimo v zadnjem času, pa ne me narobe razumeti in ne biti užaljeni, moč ljudem, ne, to slišimo. Pri vsakem zaključnem, to je zaključek govora našega predsednika parlamenta, ne: moč ljudem. Pa poglejmo, kaj ta moč ljudem v resnici v konkretnem življenju pomeni. Tukaj se je treba vprašati ali naj revni upokojenec plačuje manj ali več kot tisti z visokimi dohodki, ali naj zdravstveni sistem deluje kot javna dobrina ali kot trg in ali je družbena solidarnost naš skupni imperativ ali zgolj retorična figura v političnih govorih, ki se trudijo zveneti všečno. Zato še enkrat pozivam: čas je za skupen korak. Ni važno ali smo levi ali desni ali sredinski ali katerikoli, čas je za skupen korak k bolj pravičnemu torej plačevanju tega prispevka. Čas je, da resnično stopimo skupaj, nasproti ljudem. In zato apeliram na koalicijo, ki je v nastajanju in ki pravite, trdite, da želite olajšati življenje ljudem s predlaganim omnibus interventnim zakonom, v katerem pravičnega dopolnilnega zdravstvenega prispevka ta hip ni, imate pa druge neke ukrepe, za katere trdite, da bodo olajšali življenje ljudem in da bomo to občutili vsi skupaj tudi, se pravi, predvsem tisti, ki to najbolj potrebujejo, v denarnicah, ne, kot tudi seveda apeliram na partnerje nekdanje koalicije, dajmo že narediti ta končni zaključni korak, kjer bo vsakdo med nami prispeval po svojih zmožnostih. Pika. Po svojih zmožnostih. Ne pa, da so revni izkoriščani v tej družbi. Kajti, poudarjam, sistem v katerem revni upokojenec na koncu leta, ko se obračuna še dohodnina, plača skoraj dvakrat več za dopolnilno zdravstveno zavarovanje kot menedžer, ni niti približno solidaren in kaj šele pravičen. V Levici in Vesni trdno verjamemo, da je zdravstvo javna dobrina, nikakor tržno blago. In zato si bomo mi z vsemi silami še naprej prizadevali in se borili za javni zdravstveni sistem, ki bo dejansko temeljil na solidarnosti in pravični porazdelitvi bremen. In rešitve tega, te novele zakona, ki jo predlagamo gredo natanko v to smer. Višina prispevka bo torej, odslej bi bila, če bomo to sprejeli, vezana na višino dohodka in ne več enaka za vse. In to je ključ k večji pravičnosti in tudi, če hočete, večji vzdržnosti sistema. Torej čas je za skupen korak k bolj pravičnemu zdravstvenemu zavarovanju.

Hvala lepa.