Ja, lep pozdrav vsem prisotnim. Zdaj, ne drži to, kar je povedala uvodoma poslanka Svobode gospa Janja Sluga, da pri potrditvi mandatov doslej na mandatni komisiji ni bilo razprave. Ona je vodila to komisijo v prejšnjem mandatu in če je ona pozabila, se jaz zelo dobro spomnim te razprave takrat pred štirimi leti, ko je Državna volilna komisija, spomnite se, najprej umestila v Državni zbor tri poslance, potem pa med tem, ko je to naredila in med sejo mandatne komisije, so se ti trije poslanci kar naenkrat zamenjali in je potrdila mandate trem drugim poslancem. In seveda je bila zelo široka razprava glede tega na Mandatno-volilni komisiji, ki jo je vodila gospa Janja Sluga, tudi zelo dolga razprava. Že takrat je bilo opozorjeno, da nekaj v sistemu Državne volilne komisije ne deluje tako, kot bi moralo delovati. In tista razprava takrat pred štirimi leti je bila namenjena temu, da bi se pač te pomanjkljivosti in nepravilnosti za naslednje volitve, kadarkoli bi že bile, odpravile. Vsaka razprava v tem parlamentu, vsaj jaz jo tako smatram, če je argumentirana, stremi k temu, da se stvari, ki so slabe, ki niso dobre ali pa kjer se dogajajo napake ali pa nepravilnosti, potem preko predlogov, ki se v taki razpravi povedo, popravijo in izboljšajo. In žal se to v štirih letih ni zgodilo. Mi smo zdaj po štirih letih ponovno priča temu, da prihaja do kršitve ene izmed ustavnih pravic, zelo pomembne ustavne pravice, ki je temelj demokratičnega procesa, če želite, volilna pravica, če se uresničuje

pravilno, je pogoj za pravilno delovanje demokracije, pravilno delovanje demokratičnega procesa, ker po 3. členu Ustave Republike Slovenije ima v Sloveniji oblast ljudstvo in ljudstvo je tisto, ki na podlagi 43. člena, ki govori o volilni pravici, izvoli svoje predstavnike. In to ljudstvo mora imeti zelo jasno in nedvoumno možnost, da to lahko v skladu z Ustavo stori. 43. člen Ustave pravi: volilna pravica je splošna in enaka, vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Vsak, ki je dopolnil 18 let, vsak. Zdaj se pa vprašajmo ali je imel vsak državljan Republike Slovenije na teh zadnjih volitvah, ki ima po Ustavi pravico voliti, ali je lahko to pravico tudi uresničil ali ne. Ni jo, ne? Vemo, ne samo eden, deset, ampak na stotine, tisoče primerov državljanov, ki niso dobili pravočasno volilnega gradiva, te pravice niso mogli uresničiti. In res nimamo formalno danes nobene pripombe na mandate na tej Mandatno-volilni komisiji ali pa odgovora, je pa eden izmed volivcev vložil ustavno pobudo 8. aprila na Ustavno sodišče zaradi kršitve volilne pravice in ta postopek teče. In poleg tega je vložil tudi prijavo nezakonitosti pri izvedbi volitev v Državni zbor leta 2026 in kršenja ustavnih pravic državljanov Republike Slovenije na številne institucije. In te pritožbe se bodo seveda morale, ta pritožba se bo morala kvalificirano obravnavati. In argumenti, ki so tukaj v obrazložitvi te pritožbe navedeni, so taki, ki bi nas morali kar skrbeti. Še posebej zato, ker je bilo na to, da se dogajajo kršitve, ki vzbujajo ne samo dvom, ampak problematizirajo demokratičnost tega procesa, opozorjeno pravočasno in to na številnih nivojih. Slovenska demokratska stranka je že davno pred volitvami opozarjala, da je potrebno zagotoviti večjo demokratičnost procesa preko vzpostavitve, ponovne vzpostavitve volišč, ki so bila v zadnjih 15 letih ukinjena. Mi smo imeli v času osamosvajanja oziroma po osamosvojitvi bistveno, bistveno več volišč, kot jih imamo danes, približno tisoč več, kot jih imamo danes. Tisoč več. In se to ni zgodilo. Se je zgodilo v manjših primerih, ne, nekaj volišč je bilo dodatno vzpostavljenih, ampak peščica. Se pravi, že po tej plati je bila volivcem ta ustavna pravica na nek način, bom rekel, ne bom rekel, da je bila neposredno kršena, ampak je bila uresničevanje te ustavne pravice bistveno omejeno. Ker če imate vi tam neko podeželsko območje in nimate volišča v radiusu 5 do 10 kilometrov, je ta uresničevanje te pravice bistveno bolj oteženo kot, ne vem, v nekem urbanem področju, kjer imate volišča praktično na vsakemu vogalu. In ta pomislek ni bil odpravljen.

Potem smo opozarjali na zagotavljanje legitimnosti predčasnih volitev. Ne samo, da to vprašanje ni bilo odpravljeno oziroma da se ta legitimnost ni izboljšala, celo več, huje je bilo v letošnjem letu kot pred štirimi leti. Štiriindvajset volišč je bilo - predčasnih - nezakonitih, ne da so bile domnevne nepravilnosti, domnevne nezakonitosti. Zakon, glejte, je tukaj jasen in jasno določa, da mora biti predčasno volišče na območju okrajne volilne, okrajne volilne komisije. In tega ni bilo. Štirinajst jih je bilo na območju širše Ljubljane združenih in deset na ostalih območjih mimo jasne določbe tega zakona. Izgovor na to, da tega ni mogoče zagotoviti, lepo vas prosim, saj predčasno volišče je po navadi na enem izmed volišč, kjer se potem dogajajo redne volitve, tako da na vsakem območju je mogoče zagotoviti predčasno volišče. To so izkrivljeni razlogi in iz petnih žil povlečeni razlogi za to, da se ne samo ni odpravilo iz neba jasno vidne nezakonitosti in kršenja zakona, ampak je bila to kršenje še hujše kot pred štirimi leti. In seveda potem o pritožbah odloča isti organ, ki je odločal o tem na prvi stopnji in tako naprej. V mnogih primerih so ti organi odločili, da niti ni mogoča pritožba, da ni pravnega sredstva zoper tako odločitev glede predčasnih volišč in tako naprej. Tako da

bi rekel ta razprava, ki smo jo imeli glede zagotavljanja legitimnosti volitev pred štirimi leti, žal ni obrodila v vseh štirih letih ustreznih rezultatov oziroma tega, da bi v tem obdobju zagotovili večjo transparentnost in večjo legitimnost, predvsem pa nemoteno uresničevanje ustavne pravice vsem, vsem volivcem. Potem smo opozarjali že pred časom, sploh pa v zadnjem obdobju, da so bile tudi posamezne okrajne volilne komisije sestavljene na nezakonit način. Glede nepravilnosti pri glasovanju iz tujine je bilo predstavljenih nekaj konkretnih primerov, kjer je nedvoumno, da so volivci dobivali volilni material po izvedenih volitvah, po izvedenih volitvah, nekateri celo v začetku aprila torej ti volivci niso mogli v resnici ustavno zagotovljene volilne pravice. In s tem se postavlja resen dvom v legitimnost takega volilnega rezultata. In kaj bi bila zelo enostavna rešitev in jaz ne vem zakaj se jo organi, ki na tem bedite niste poslužili. Mi imamo po vseh teh, vseh teh državah neke ambasade, neka konzularna predstavništva. Nobene težave ne bi bilo ta volilni material preko diplomatske pošte dostaviti na te konzulate, na te ambasade, oni pa bi ga potem volivcem v tistih državah z navadno pošto posredovali naprej. Volivci bi svojo dolžnost opravili, vrnili bi ga na te ambasade, na konzulate in ta material bi se po diplomatski pošti vrnil nazaj. Nobene težave, zelo enostavna zadeva, transparentna, preprosta. Stroškovno bistveno bolj učinkovita, ker morate vedeti, da so nekateri volivci za to, da so preko avionske pošte poslali nazaj volilni material, morali krepko poseči v denarnico. Med 50 in 100 evri stane poštnina za vračilo take glasovnice. Ali je tudi tem na enak način zagotovljena volilna pravica kot vsem ostalim državljankam in državljanom? Ni. Tako da teh primerov in nezakonitosti in nepravilnosti je ogromno, da ne govorimo o tem računalniškem mrku, ki se je zgodil med 21.47 in 22.30 uro Državne volilne komisije, ki tudi sproža dvom v samo delovanje oziroma v legitimnost in zakonitost delovanja tega informacijskega sistema.

Zdaj, bilo je rečeno, da ni dvoma o tem, da so bile volitve letos 22. marca popolnoma legitimne, zakonite in tako naprej. Zdaj, na omrežju X je 4. aprila, ne vem, ali je še član Državne volilne komisije, je sam svetovalec gospod Pogorevc Janez napisal sledeče, citiram: "Nobenega pometanja nezakonitosti pod preprogo ni, so pa zahteve, da nobene nepravilnosti ne sme biti, na načelni ravni sicer pravilne in legitimne, dejansko pa gre za ideal, ki ga pri izvedbi volitev, pri katerih sodeluje 20 tisoč ljudi v pluralno sestavljenih volilnih odborih in komisijah, ni mogoče povsem uresničiti. Volitve so preveč kompleksna stvar, da bi jih bilo mogoče izvesti. Povsem brez nepravilnosti in nezakonitosti. …" In tako naprej, konec citata.

Član Državne volilne komisije govori o tem, da volitev ni mogoče izvesti povsem brez nepravilnosti in nezakonitosti, gospe in gospodje. Tisti, ki trdite, da je vse okej in da nobenih nepravilnosti in nezakonitosti ni bilo. In verjetno v tej situaciji, ko celo član Državne volilne komisije ali pa nekdanji član, ne vem ali je še član, opozarja na to oziroma javno pove, da ni mogoče volitev izvesti brez nezakonitosti in nepravilnosti, javno to pove, bomo zdaj mi danes potrjevali mandate. Pod oblakom tega, ne samo dvoma, ampak dejstev, ki govorijo o tem, da so se na teh volitvah žal dogajale nepravilnosti in da vsem državljanom Republike Slovenije, volivkam in volivcem, ki so stari 18 ali več let, ni bila omogočena ustavna pravica, ki jo določa 43. člen Ustave. Tako da odgovorna politika v teh razmerah bi seveda naredila samo eno stvar, ki bi bila mogoča v tem primeru in je zelo enostavna; nobeden od mandatov se danes ne bi potrdil, nobeden od mandatov se danes ne bi potrdil,

odpravile bi se vse te nepravilnosti, zadolžilo bi se Državno volilno komisijo, da poskrbi, da se vse te nepravilnosti, nedoslednosti, nezakonitosti nemudoma odpravijo, razpisale bi se predčasne volitve, ki bi bile pred poletnimi počitnicami, in po njih bi se sestavila vlada, ki bi mandat začela jeseni, tako kot bi ga začela vlada, ko bo, če bo sestavljena po teh volitvah. Tako bi ravnala odgovorna politika. Ampak za tako odločitev seveda bi bilo potrebno sto procentno soglasje, vseh 90 poslank in poslancev bi se moralo za to odločiti. Vemo, da tega danes ne bo. Kaj pa lahko danes dosežemo skozi to razpravo? Mislim, da ena bistvena stvar, ki bi jo bilo potrebno pa res doseči, pa je, da se vsi organi, ki so zadolženi za izvedbo volitev, bi rekel, na neki moralni ravni danes javno zavežejo, da bodo, predvsem predsednik Državne volilne komisije oziroma ne vem kakšen naziv ima, direktor, kakorkoli že, da bodo vse te nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki onemogočajo ustavno pravno pravilno izvrševanje volilne pravice po 43. členu Ustave, nemudoma odpravili. In da se tudi Državni zbor zaveže, da bo popravil tiste določbe v veljavni volilni zakonodaji, ki sicer terja dvotretjinsko večino, da bo ta proces v prihodnje brez, brez sence dvoma v ustavno legitimnost in v ustavno korektnost. To pa mislim, da bi danes lahko na tej Mandatno-volilni komisiji dosegli, če bi bila seveda volja za to.

Zdaj, prej sem povedal, da je bila s strani volivca vložena ustavna pobuda zaradi kršitve ustavnih pravic, in sicer kršitve 3. člena, 43. in 44. člena Ustave, in da je bila s strani istega volivca tudi podana prijava nezakonitosti, in sicer kaznivega dejanja naklepnega potvarjanja volilnega rezultata volitev v Državni zbor 2026. Gre za sum kršitve 151. člena Kazenskega zakonika in sum kaznivega dejanja kršitve volilne pravice, saj je bilo z ravnanjem oziroma opustitvijo organov, pristojnih za izvedbo volitev, omogočeno izkrivljanje volilnega rezultata. Ta prijava je bila naslovljena na Državno tožilstvo Republike Slovenije. Potem je bila vložena prijava kršenja človekovih pravic zaradi možnega neupoštevanja glasu volivca na parlamentarnih volitvah 2026. Potem je bila vložena prijava na Državno volilno komisijo, saj izjave članov Državne volilne komisije jasno nakazujejo, da ni nujno, da so volitve izpeljane pravično; s tem je porušen videz pravičnosti, če že ne pravičnost sama. Potem je bila podana prijava predsednici Republike Slovenije kot moralni avtoriteti, ki mora podpirati težnje po zagotavljanju videza pravičnosti, če že ne pravičnost samo. Potem je bila dana prijava kršenja ustavnih pravic državljana, saj v postopku volitev v parlament organ, ki vodi volitve, tudi ugotavlja pravilnost ali nepravilnost volitev, se pravi, isti organ odloča o pritožbi zoper samega sebe oziroma nadzira samega sebe. In, kot sem povedal, je bila dana tudi prijava oziroma pobuda zaradi kršitve treh členov Ustave na Ustavno sodišče Republike Slovenije. In zdaj, če pogledamo razloge, ki so navedeni, oziroma vsaj povzetek teh razlogov, bom rekel, je sicer v Sloveniji vse mogoče, ampak določene kršitve, ki so tukaj izpostavljene, pa predstavljajo, bom rekel, neko, neko veliko težo, ne, za odločanje teh organov o teh pritožbah in o tej ustavni pobudi. Tako da glede na dane okoliščine še enkrat ponovim tisto, kar sem enkrat vmes povedal: mislim, da bi danes bil največji dosežek te Mandatno-volilne komisije, in to že na prvi seji, če bi zagotovili sprejem nekih odločitev, ki bi dali podlago za državne organe, ki bedijo nad volitvami, za v prihodnje, da se te nepravilnosti in nezakonitosti nemudoma odpravijo za naprej in da se v bistvu sami sebe zavežemo k spremembi volilne zakonodaje tam, kjer je to potrebno, da se ta sistem vzpostavi tako kot veleva 43. člen Ustave.

Ker nekaj kar ta volivec tukaj v tej obrazložitvi pravi, nesporno drži. Pravi takole: "Volitve predstavljajo temeljni konstitutivni akt demokratičnega reda Republike Slovenije. V skladu s 3. členom Ustave Republike Slovenije ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno in z volitvami. Pravica voliti je kot splošna in enaka volilna pravica zagotovljena v 43. členu Ustave Republike Slovenije." Ker lahko že en sam glas, že en sam glas vpliva na razdelitev mandatov v proporcionalnem volilnem sistemu mora biti vsak glas pravilno evidentiran in upoštevan. In tega danes, gospe in gospodje, da je na teh volitvah to tudi tako bilo, ne more zagotoviti nihče, nihče. Če še član Državne volilne komisije pove, da temu ni bilo tako. Tako da predlagam, da mogoče predsedujoči poskuša povzeti ta predlog, ki sem ga dal in ga da na glasovanje. Sicer pa mislim, da bi bila edina, bom rekel, razumska in državotvorna poteza v tem trenutku, predvsem v luči spoštovanja volivk in volivcev, predvsem tistih, ki niso imeli možnosti izvršiti svoje ustavne pravice po 43. členu Ustave, tisto, kar sem povedal uvodoma, vendar bi za to bilo potrebno sto procentno soglasje, se pravi soglasje vseh 90 poslank in poslancev, vemo, da tega ni in se pač to žal ne bo zgodilo. Hvala.