Pred nami je Predlog odloka o ustanovitvi začasnih delovnih odborov Državnega zbora, ki bodo delovali, dokler ta zbor ne bo ustanovil vseh svojih delovnih teles, ki so potrebni za običajno delovanje parlamenta. Ustanovitev začasnih odborov na začetku mandata je pri nas že dobro utečena parlamentarna praksa, katere namen je omogočiti čimprejšnji začetek dela Državnega zbora. V preteklih mandatih so se takšni odbori ustanavljali brez večjih zapletov in razmeroma rutinsko, brez nepotrebnih preigravanj in preglasovanj, saj so ustanovljeni zgolj začasno in delujejo le nekaj mesecev, dokler ne pride do dogovora o sestavi nove vlade. Do sedaj je bila običajna praksa, da so začasna delovna telesa se ustanovila že na prvi, konstitutivni seji Državnega zbora in vselej po predhodnem posvetu predstavnikov poslanskih skupin.

Nadaljevanje) Še bolj pomembno pa je bilo načelo, da se pri delitvi mandatov predsednikov in podpredsednikov za časnih odborov ter števila mest, ki pripadajo posamezni poslanski skupini vedno upoštevajo rezultati volitev. Način, kako se na začetku novega mandata k ustanavljanju začasnih delovnih teles pristopile poslanske skupine iz desnega političnega prostora bistveno odstopa od prakse iz preteklih mandatov in od zavez, ki jih nekateri predstavniki teh skupin so podali v javnosti. Najprej so predstavniki teh desnih skupin na začetku začasnih vodij poslanskih skupin zavrnili ustanovitev začasnih odborov s pojasnilom, da se z njihovo ustanovitvijo ne mudi, saj naj bi imeli še dovolj časa. Danes pa smo priča izjemni naglici pri njihovem oblikovanju, pri čemer ni bil opravljen niti predhodni posvet vodij poslanskih skupin, kot je bilo to še pretekli teden napovedano. Namesto tega pa smo poslanske skupine prejšnji petek pozno popoldne v izredni naglici prejele sklic kolegija predsednika za ponedeljek zjutraj z namenom, da se za obravnavo na seji Državnega zbora pripravi predlog odloka, ki je pred nami. Na vprašanje, zakaj se nenadoma tako mudi z ustanovitvijo začasnih delovnih teles, včeraj na Kolegiju predsednika parlamenta nismo prejeli odgovora. Prav tako nam ni bilo pojasnjeno, zakaj je bilo treba v tej naglici preskočiti že napovedani in običajni posvet predsednika Državnega zbora z vodji poslanskih skupin. Ob tem je potrebno poudariti, da je pri takšnem neprimernem načinu vodenja postopka oblikovanja začasnih delovnih teles najbolj sporno predvsem to, da razdelitev mandatov predsednikov in podpredsednikov odborov ne sledi demokratičnim načelom, ki velevajo upoštevanje, upoštevanje rezultata volitev. Slovenska demokratska stranka si je namreč pri delitvi predsedniških mest prisvojila vodenje kar dveh od treh delovnih teles in to kljub temu, da je na volitvah dosegla drugi najboljši rezultat, ter ob dejstvu, da še vedno ne vemo, kakšna bo dejanska sestava prihodnje vladne koalicije. Za to, da bi se pri razdelitvi predsedniških mest dejansko upošteval volilni rezultat, smo včeraj na Kolegiju podprli. Predlog, da bi eno od teh dveh mest pripadlo poslanski skupini Nove Slovenije SLS in Fokusa, ki je na volitvah dosegla tretje mesto. Desnosredinska večina, ki javno še vedno deluje na netransparenten način, je ta predlog soglasno zavrnila in brezkompromisno izglasovala predlog predsednika Državnega zbora, ki je po našem mnenju v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi načeli.