Hvala za besedo, spoštovane, spoštovani!

V Poslanski skupini Svoboda bomo Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora podprli. Nenazadnje gre za predlog, ki smo ga podali, že na sestanku začasnih vodij poslanskih skupin ter poslancev Narodnih skupnosti, ki ga je bivša predsednica Državnega zbora sklicala 8. aprila 2026. Kot veste, se je na tem sestanku določil predlog dnevnega reda prve seje Državnega zbora, sedežni red poslancev v dvorani poslanski skupini, ki jima pripadata mesti predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije, ter število članov iz posamezne poslanske skupine v sestavi te komisije.

Kljub našemu dobronamernemu predlogu pa na tem sestanku ni bilo zadostne podpore za to, da bi na konstitutivni seji ustanovili tudi tri delovna telesa Državnega zbora, ki jih ustanavljamo danes, 11 dni po tej seji. Takrat sta ustanovitvi ostro nasprotovali Poslanske skupine SDS in NSi, SLS in Fokus, češ, kaj se pa v Svobodi gremo, zakaj smo pripravili to gradivo. Niso še znani obrisi koalicije, kaj bo z razdelitvijo vodstvenih funkcij v teh delovnih telesih, saj je prišlo do zapletov že pri vodstveni funkciji Mandatno-volilne komisije, ki jo je želela prevzeti SDS, ki ji sicer pri tej nameri takrat ni uspelo, in podobno.

Podporo našemu predlogu pa so izrazili v Poslanskih skupinah SD in Levica in Vesna. V Poslanski skupini Svoboda razumemo, da takrat začasni vodji Poslanskih skupin Resnice in Demokratov nista bila seznanjena z dejstvom, da zgolj ustanovitev Mandatno-volilne komisije in izvolitev predsednika Državnega zbora le temu ne omogočata celovitega upravljanja funkcij, ki jih ima po Ustavi in Poslovniku Državnega zbora. Brez delovnih teles Državni zbor namreč ne more opravljati svoje najpomembnejše funkcije, to je zakonodajne funkcije.

V Državnem zboru se delovna telesa ustanovijo za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov Državnega zbora. Brez obravnave predlogov aktov na delovnih telesih se obravnava na plenarnih sejah Državnega zbora sploh ne more opraviti. Tako v našem predlogu kot tudi v tem predlogu odloka se danes določa ustanovitev treh odborov Državnega zbora. Odločamo se o ustanovitvi Odbora za zadeve Evropske unije, ki obravnava izključno zadeve Evropske unije, pa tudi Odbora za zunanjo politiko, ki ravno tako na podlagi 154.b obravnava zadeve zunanje in varnostne politike EU, druga delovna telesa namreč te pristojnosti nimajo. Glede ostalih delovnih področij se za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov začasno ustanovi skupni odbor. Pri tem je poudarek na začasnosti, saj mora Državni zbor delovna telesa za posamezna področja ustanoviti v roku 30 dni od konstituiranja.

V Poslanski skupini Svoboda smo pozdravili namero predsednika Državnega zbora, ki nas je kmalu po konstitutivni seji obvestil, da bo podal naš predlog v odločanje kolegiju in na to tudi sklical sejo Državnega zbora za ustanovitev navedenih delovnih teles. Kot kaže, so ga strokovne službe Državnega zbora, ki vestno in strokovno opravljajo svoje naloge, seznanile z vsemi relevantnimi dejstvi oziroma s tem, kaj je potrebno, da Državni zbor lahko sploh deluje. Sprva je bilo predvideno, da se Kolegij predsednika Državnega zbora skliče danes, izredna seja Državnega zbora pa v četrtek. Prejšnji petek pa tik pred iztekom poslovnega časa Državnega zbora oziroma glavne pisarne, pa nas je presenetila - kot se danes kaže, koordinirana - akcija vlaganja zahtev za sklic izrednih sej Državnega zbora in zahtev za splošno razpravo o predlogih zakonov, ki smo jih vlagale poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in Vesna, poslanskih skupin SDS in NSi, SLS in FOKUS s sopodpisniki ter temu prilagojen sklic Kolegija predsednika Državnega zbora. Na včerajšnjem kolegiju se ne glede na parlamentarno prakso, določbe Poslovnika Državnega zbora in našem nestrinjanju z načinom vodenja in odločanja ter prvi obstrukciji v tem sklicu Državnega zbora vse odvilo po političnem scenariju, ki so ga predsedniku Državnega zbora spisali drugi. V Poslanski skupini Svobode zato predsednika Državnega zbora opozarjamo, da je nosilec ene od vej oblasti in pri opravljanju svoje funkcije neodvisen. Zavedati se mora, da politični režiser, ki je pripravil scenarij že za prvi sklic Kolegija predsednika Državnega zbora svojih predstav ne pripravlja v koprodukciji, ampak je financer, producent in režiser vseh svojih predstav. Vsi ostali v njegovih igrah lahko igrajo zgolj vloge, pa četudi so med pomembnimi, kot je predsednik Državnega zbora, ali pa so statisti, zato se zna kot že tolikokrat doslej zgoditi, da bodo nekateri od igralcev po koncu tega sklica Državnega zbora postali zgolj epizodisti.

V Poslanski skupini Svoboda bomo torej predlog odloka, ki smo ga predlagali 8. aprila, podprli. V prihodnje pa pričakujemo, da bo delovanje Državnega zbora potekalo skladno s parlamentarno prakso, spoštovanjem Poslovnika Državnega zbora in upoštevanjem ter spoštovanjem vseh poslanskih skupin. Hvala.