Predsednica, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali gostje.

Zdaj, lahko si predstavljate, glede na to, da je Komisija za lokalno samoupravo sestavljena iz županov in predstavnikov lokalnih skupnosti je omenjena materija seveda povzročila veliko zanimanje in seveda smo jo dobro proučili. Zdaj, mnenje v celoti ste seveda prejeli s sklicem, pa bi rad samo nekaj poudarkov izpostavil. Komisija je sicer z nekaj vzdržanimi, a nobenim glasom proti, podprla predlog resolucije strategije. Ocenjujemo, da dokument predstavlja pomemben strateški okvir za nadaljnje oblikovanje regionalne razvojne politike. Predlagana strategija pravilno izhaja iz ključnih razvojnih izzivov Slovenije, zlasti iz obstoječih razvojnih razlik med posameznimi območji države. Izrazito koncentracije gospodarske dejavnosti, delovnih mest in institucij v osrednjem delu države ter potrebo po krepitvi policentričnega razvoja. Temeljne usmeritve strategije so vsebinsko usklajene z drugimi ključnimi razvojnimi dokumenti države in temeljijo na načelih več nivojskega upravljanja. Komisija poudarja, da so cilji strategije zagotavljanje kakovostnih delovnih mest v bližini kraja bivanja, večja dostopnost storitev ter uravnotežen regionalni razvoj, že dolgo prepoznani kot ključni za enakomeren razvoj države. Kljub temu nekdanji pristopi niso prinesli vidnega zmanjševanja razvojnih razlik med regijami. Komisija ponovno opozarja na pomen vzpostavitve pokrajin v skladu s 143. členom Ustave Republike Slovenije, saj bi to omogočilo učinkovitejše izvajanje regionalne politike, prenos določenih razvojnih nalog na regionalno raven, ter boljšo koordinacijo razvojnih politik in javnih storitev. Komisija ravno tako omenja, da predlog strategije še vedno temelji predvsem na obstoječih razvojnih regijah in regionalnih razvojnih agencijah, ki pa nimajo legitimnih organov odločanja, lastnih proračunov ali zakonodajnih pristojnosti, zaradi tega regionalno razvojno politiko v praksi še vedno pretežno usmerja država, kar omejuje možnosti dejanske decentralizacije. Strategija bi lahko bila še operativnejša, če bi hkrati z njenim izvajanjem potekali tudi nadaljnji koraki za vzpostavitev pokrajin. Komisija predlaga, da se pri izvajanju strategije jasneje opredelijo nosilci razvojne politike, ter da se predvidi možnost prenosa posameznih nalog na pokrajine ko in če bodo le te ustanovljene. Posebej je izpostavljeno tudi pomen aktivnega vključevanja občin kot temeljnih nosilk lokalnega razvoja. Občine in njihova reprezentativna združenja morajo biti pravočasno vključene ne le v pripravo strategije, temveč tudi v pripravo akcijskih programov vlade. Oblikovanje razvojnih kazalnikov ter določanje meril za izbor razvojnih projektov.

Pomembno vprašanje predstavlja tudi financiranje regionalnega razvoja. Naloge na lokalni in regionalni ravni morajo spremljati stabilni in predvidljivi finančni viri, sicer obstaja tveganje, da strategija ostane zgolj programski dokument. Komisija ob tem opozarja tudi na potrebo po ohranjanju dostopnih osnovnih storitev na podeželju, kjer se zmanjšuje število na primer poštnih poslovalnic, bančnih storitev, trgovin, bencinskih servisov in podobno. Kar seveda neposredno vpliva na kakovost prebivalcev na podeželju. Komisija poudarja, da mora biti temeljno izhodišče regionalne razvojne politike izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev, ter ustvarjanje pogojev za razvoj lokalnega gospodarstva, ne zgolj zagotavljanje formalnih pogojev za črpanje evropskih sredstev. Za uspešno uresničevanje ciljev strategije bo ključno vzpostaviti učinkovito partnerstvo med državo, regijami oziroma bodočimi pokrajinami in občinami. Zagotoviti ustrezen institucionalni okvir, stabilne finančne vire ter jasno merljive cilje. Komisija ob tem poudarja tudi pomen političnega soglasja, saj je zaradi dolgoročnosti in kompleksnosti regionalne politike nujno zagotoviti kontinuiteto izvajanja ukrepov regionalne politike skozi več mandatnih obdobij. Pri tem pa smo seveda tudi izrazili pohvalo pripravljavcem, predvsem tudi v smislu pristopa od spodaj navzgor. Hvala lepa.