Srečko Đurov): Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali gostje, lep pozdrav tudi v imenu Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Z mano sta še generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj in sekretar MKRR-ja, oba zadolžena za pripravo te strategije. Skupaj vam bomo odgovorili na vsa vprašanja in tudi predstavili, se pravi predmetno strategijo. Preden vam začnemo predstavljati strategijo, pa prosim, da si prvo pogledamo en kratek film, vezano na samo strategijo:
/ predvajanje videa/ Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki ter predstavniki lokalne, regionalne in državne ravni in strokovno javnostjo zasnovalo strategijo regionalnega razvoja Slovenije 2026-2050 Strategija prinaša jasen in ambiciozen odgovor na ključne izzive Slovenije: krepitev konkurenčnosti, višjo produktivnost in boljšo kakovost življenja v vseh delih države. Osrednjeslovenska regija ostaja pomemben nosilec razvoja, nova strategija pa odpira prostor za bolj uravnotežen razvoj, v katerem vseh 12 regij razvija svoje prednosti in prispeva k skupni blaginji Slovenije. Strategija se bo uresničevala preko akcijskega programa vlade in dogovorov za razvoj regij z ukrepi in projekti po meri posameznih regij. Naše gospodarstvo krepimo z dvigom produktivnosti v vseh regijah. Strategija napoveduje več kakovostnih delovnih mest, nove priložnosti in boljše storitve bližje domu. Vzpostavljamo policentrični razvoj s povezanimi, močnimi regijskimi središči in podeželjem, ki krepijo svoje prednosti in skupaj ustvarjajo več za celotno Slovenijo. Strategija prinaša hitrejši dostop do delovnih mest v približno 35 kilometrih od doma. Ne glede na regijo, v kateri živimo. Dom pa mora biti umeščen v varno, zdravo in zeleno okolje, z dobrim dostopom do ključnih storitev, ki omogočajo kakovostno bivanje. To je merilo uravnoteženega razvoja in obljuba bolj povezane, dostopne in uspešne Slovenije. Močne regije, močna Slovenija. / zaključek predvajanja videa/
Torej, ključno vprašanje, s katerim se na našem ministrstvu vseskozi ukvarjamo, je, kako našim prebivalcem zagotoviti visoko kakovost življenja, v vseh 12 razvojnih regijah, torej od severa, od severa do juga, vzhoda do zahoda. Mi smo si pri tem postavili definicijo visoke kakovosti življenja, ki jo mi razumemo na način, da želimo čim bližje domu pripeljati kakovostno delovno mesto. Ta, se pravi, dom mora biti v zdravem, varnem, zelenem okolju in blizu tega doma morajo biti, se pravi, tudi osnovne storitve, ki zagotavljajo torej kakovostno življenje.
Menimo, da je pred nami razvojna odločitev, ki presega mandat ene vlade, torej ali, ali nadaljujemo s centralizacijo, ki več kot očitno poglablja razvojne razlike, ali se pa odločimo za policentrični uravnotežen razvoj. S sprejemom strategije in predhodno s sprejemom, se pravi novele Zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki jo je Državni zbor potrdil pred kratkim, se je Slovenija zelo jasno odločila za policentrični uravnotežen razvoj, ker želimo poleg močne Ljubljane krepiti tudi več močnih regionalnih središč. Torej za boljšo prihodnost naše države večjo produktivnost, menimo, da rabimo poleg močne Ljubljane močen Koper, Maribor, Novo mesto, Celje in več drugih regionalnih razlik.
Različne analize kažejo, da se razvojne razlike poglabljajo. Eden izmed ključnih razlogov so koncentracija delovnih mest, koncentracija se pravi naložb, se pravi predvsem neposrednih tujih in koncentracija izdatkov za raziskave, razvoj in inovacije. V veliki meri v osrednje slovensko oziroma še bolj natančno, v glavno mesto. S to strategijo uvajamo nov regionalni razvojni model, in sicer povezan sistem opravljanja storitev in ekonomska preobrazba. Torej, fokus je na delovnem mestu, na delovnem mestu čim bližje domu, fokus je na storitvah, ker to postaja vedno bolj pereč problem, še posebej v določenih območjih, ki se nahajajo, se pravi, v obmejnih območjih oziroma v določenih drugih pasih in fokus je, da znotraj te strategije nobeno območje ne pustimo na cedilu. Zato je še poseben poudarek dan, se pravi na obmejnih območjih oziroma na območjih, ki imajo posebne razvojne izzive. V povzetku, ki ste ga prejeli, imate na zadnji strani v krogu ponazorjena vsa ključna področja regionalne politike. Torej namenoma smo to ponazorili v krogu, ker krog nima začetka, nima konca, vse je povezano, vse je celovito. Če želimo močne Slovenije, rabimo močne regije, da regije postanejo močne, te morajo biti povezane, morajo biti konkurenčne, morajo biti odporne in morajo biti predvsem, se pravi, učinkovito upravljanje.
Da pa ne bo ostalo zgolj pri strategiji je pa ta Državni zbor uzakonil, se pravi tudi model izvajanja te strategije, ta model se bo pa predvsem izvajal, se pravi preko dveh izvedbenih dokumentov. To je akcijski program, ki bo v domeni Vlade Republike Slovenije in dogovor za razvoj regije, ki bo pa v domeni, se pravi posameznih razvojnih regij. Oba dokumenta bosta pa nastala po principu močnega teritorialnega razvojnega dialoga, kar pomeni, se pravi dialog od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol in po istem principu je tudi nastajala ta strategija. To strategijo smo pripravljali kar nekaj časa. Tako v sodelovanju z vsemi resorji kot v sodelovanju z vsemi razvojnimi regijami, s številnimi zbornicami in tudi, torej tudi z vsemi reprezentativnimi občinskimi združenji.
Na tem mestu se vsem iskreno zahvaljujem. Namreč, mi smo to strategijo tudi, ko je bil predstavljen prvi osnutek, se pravi tega, se pravi tega, tega predloga, smo šli dobesedno v vsako razvojno regijo in preko dialoga z, se pravi vsemi deležniki znotraj razvojne regije, prišli do enega predloga, ki smo ga potem javno predstavili na začetku tega leta v Mariboru, potem pa še kasneje, se pravi skozi medresorsko usklajevanje, se pravi potrdili na Vladi in hkrati tudi obravnavali na Ekonomsko-socialnem svetu in skozi vse instance, se pravi, dobili ustrezno soglasje oziroma potrditev. Sama podlaga za to strategijo je, kot sem že prej omenil, torej sprememba zakona kot tudi, se pravi, številne tuje in, se pravi domače strokovne podlage in kot tudi tuji in domači strokovnjaki. V veliki meri smo se naslonili tudi na priporočila OECD, kot tudi, se pravi, na strokovnjake iz Umarja - tu bi rad še posebej izpostavil doktor Peter Bostnerja, je naš inštitut za ekonomske raziskave, predvsem doktor Kavaša, skupaj z njihovo ekipo. Moram se seveda zahvaliti tudi regionalnim razvojnim agencijam, ki so nam pomagali pri pripravi te strategije in še posebej direktoratu za katerega sem odgovoren, torej Direktorat za regionalni razvoj predvsem pa moja kolega, ki sta imela največjo odgovornost pri pripravi te strategije. Mi smo se seznanili z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, za to mnenje se zahvaljujemo. Uspeli smo si tudi pogledati predlagane amandmaje, jih absolutno podpiramo. V veliki meri so torej redakcijski, ne posegajo v samo vsebino strategije. Zakaj je strategija nujna torej zakaj jo je potrebno sprejeti? Menimo, da predvsem iz dveh razlogov. Prvi razlog je torej, da zmanjšamo te razvojne razlike, da posledično prispevamo k dvigu produktivnosti. Drugi razlog je pa, da pravočasno začnemo vse aktivnosti, povezane s črpanjem evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi. Namreč, po tej strategiji se bodo začele pripravljati regijske strategije. Vzporedno s pripravo regijskih strategij se bodo, se bodo že začeli pripravljati torej osnutki akcijskega programa torej neki zametki in se pravi tudi nek neka povabila z vidika dogovora za razvoj regij za naslednjo finančno perspektivo. Mi smo že v fazi praktično pogajanj in programiranja za naslednjo finančno perspektivo. In ker se bo ta strategija, ta izvedbeni del financiral tudi s kohezijskimi sredstvi je nujno in potrebno, da te zadeve potekajo sočasno in da so med sabo komplementarne, da se ustrezno dopolnjujejo. Menimo, da vsaka regija šteje, rezultat vsake regije. Če se malo v športnem žargonu izrazim mi imamo 12 razvojnih regij, to je naša reprezentanca, v tem trenutku, imamo eno razvojno regijo, ki lahko igra na vrhunski ravni, imamo pa še ostalih 11, ki so v stanju igrati na tej ravni, rabijo pa neke posebne ukrepe. Če Slovenija želi zmagovati, rabimo dolgo klop igralcev in verjamem, da tudi s pomočjo te strategije, še posebej pa s pomočjo teh izvedbenih dokumentov, ki bodo konkretizirali te cilje preko ukrepov oziroma projektov, lahko zagotovimo to, kar je naš cilj torej visoko kakovost življenja v čisto vseh 12 razvojnih regij. Najlepša hvala. Toliko za kratek uvod.