Ja, hvala lepa za besedo.

Jaz bi najprej imela vprašanje, koliko se mudi s tem, da imamo danes kar sredi kampanje sklic nujne seje, da se temu pridružimo. To je prvo vprašanje in resno sprašujem. Ko je bilo treba razmisliti o pridružitvi tožbi Republike Slovenije k tožbi Južnoafriške republike zoper Izrael zaradi genocida pred Meddržavnim sodiščem, je slovenska politika po dveh letih prizadevanj, ko smo se v Levici trudili in pritiskali, da se pridružimo, naenkrat včeraj čudežno odkrila varnostne pomisleke, geopolitične okoliščine, potrebo po previdnosti in je pozabila na mednarodno pravo. Ko pa gre za podporo sodišču za zločine v Ukrajini, pa danes sredi kampanje, prav nenavadno, nujna seja, odločnost in moralna drža. Da se razumemo, pregon vojnih zločinov v Ukrajini je seveda pravilen in nujen. Ampak prav je postaviti eno preprosto vprašanje. Zakaj mednarodno pravo velja selektivno? Zakaj ga razumemo v primeru Ukrajine? In zakaj ga ne razumemo v primeru genocida v Gazi, ne samo vojne, ampak genocida? Če torej verjamemo v univerzalnost človekovih pravic, potem pač pravo ne more biti za ene in tišina za druge, izmikanje za druge in uporaba razno raznih manevrov. Zakaj se ne pridružimo nečemu, kar je edino prav? Ker kako pa bomo vojne zločince privedli pred roko pravice, če ne tako, da gremo po formalni poti in da se temu pač pridruži po možnosti vse države tega sveta, ne samo nekatere, ki jim lahko dam samo kapo dol in se jim globoko priklonim, ki so to naredile, tudi evropske. V Gazi, kot vemo, se dogaja torej genocid, humanitarna katastrofa, množično pobijanje civilistov in uničenje celotnega ozemlja, ki sploh več ni primerno za bivanje. In o tem bi moralo presojati pravo, zato obstaja meddržavno sodišče in prav zato je zame osebno ta drža Slovenije boleča in sramotna. Ne moreš ti biti zagovornik mednarodnega prava, in danes smo slišali, da v imenu mednarodnega prava imamo to nujno sejo, da se pridružimo samo takrat, ko je to politično udobno. Če pravo ni enako za vse, potem to ni pravo, ampak je - kaj? - politika moči, ki nam odreja, kako naj se obnašamo. Podlegamo pritiskom tistih, ki danes, ne samo da izvajajo genocid v Gazi še kar naprej, ampak konflikt širijo na cel Bližnji vzhod, bombardirajo Iran. Iran se brani in mi smo lahko celo pred napravo tretje svetovne vojne zaradi takšnih akcij Združenih držav Amerike in Izraela. In Slovenija bi morala biti država, ki ima ob tem zaradi lastne zgodovine še posebej jasno stališče, tudi zaradi zgodovine, tudi Srebrenico, naša bližnja izkušnja, bili smo nekoč v tej državi, kjer se je zgodila Srebrenica. Vse to in tudi sami imamo svojo zgodovino malega naroda, ki se je moral izboriti za svojo samostojnost tudi na, bom rekla, kar boleč način. In zdaj, jaz bom samo to rekla, načela niso načela, če jih uporabljaš selektivno. In res ne razumem, hočem odgovor, zakaj se toliko mudi, zakaj imamo nujno sejo OZP danes in zakaj se včeraj nismo pridružili tožbi južnoafriške republike zoper Izrael.