Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi! Končno poročilo preiskovalne komisije o domnevnem nezakonitem financiranju političnih strank pred volitvami leta 2022 odpira eno temeljnih vprašanj svobodnih in poštenih volitev. Ali politične stranke pri nagovarjanju volivcev delujejo znotraj enakovrednih pravil, ki spoštujejo transparentnost, integriteto in odgovornost? Ugotovitve komisije so resne in zaskrbljujoče. Kažejo na sistematične poskuse obvodnega financiranja političnih strank, pri katerih so bila zlorabljena različna sredstva, od nevladnih organizacij in medijskih projektov, do podjetij v državni lasti in celo finančnih tokov iz tujine. Vse to z enim ciljem: obiti pravila transparentnega financiranja političnih strank in pridobiti politično prednost na nepošten način. To pa ni zgolj vprašanje pravih interpretacij ali političnega rivalstva, to je vprašanje integritete demokratičnega procesa, v katerem participiramo vse državljanke in državljani. Če se politične kampanje financirajo preko skritih kanalov, prek posrednikov, preko organizacij, ki formalno niso politične stranke, v resnici pa opravljajo politično propagando, potem državljani nimamo več jasnega vpogleda v to, kdo financira politiko in kakšni interesi stojijo za političnimi odločitvami. Posebej problematično je, ko se za takšne namene instrumentalizira podjetja v državni lasti. Ta podjetja niso last političnih strank, so last vseh državljank in državljanov. Njihova sredstva niso namenjena političnim kampanjam, ampak razvoju gospodarstva, ustvarjanju delovnih mest in javnemu interesu čisto vseh, ne glede na politično prepričanje. Ko se javna podjetja uporabljajo kot finančni vir za politično propagando ali za gradnjo politično povezanih medijskih omrežij, to pomeni kaznivo zlorabo javnih sredstev in hkrati zavržno spodkopavanje zaupanja v državo. Ugotovitve komisije jasno kažejo tudi na povezave med političnimi strukturami SDS in NSi, ter mrežo organizacij in medijev, ki so sodelovale pri širjenju politične propagande. V poročilu navedeni mediji se predstavljajo kot neodvisni, v resnici pa so del političnega aparata, ki ima zelo jasen cilj: manipulirati javno mnenje in zavajati volivce. Neodvisni mediji so temelj demokracije, toda medij, ki je finančno ali politično vezan na določeno stranko in hkrati nastopa kot domnevno nevtralen vir informacij, ni več medij v klasičnem demokratičnem pomenu, postane orodje politične propagande. Ko se takšna propaganda financira prek obvodnih kanalov, prek državnih podjetij ali preko organizacij, ki prikrivajo dejanske vire financiranja, to pomeni dvojno kršitev demokratičnih pravil. Netransparentno financiranje politike in sistematično zavajanje javnosti. Zato je izjemno pomembno, da Državni zbor danes podpre sklepe preiskovalne komisije. Prvi sklep odpira pomembno vprašanje odgovornosti vseh vodstev političnih strank. Povsem smiselno je, da zakonodaja o integriteti in preprečevanju korupcije jasno določi tudi obveznosti generalnih sekretarjev strank glede integritete, nasprotja interesov in transparentnosti. Drugi sklep pa opozarja na širši problem zakonodaje o financiranju političnih strank in volilnih kampanj. Ta zakonodaja očitno vsebuje vrzeli, ki omogočajo obvodno financiranje prek različnih organizacij, projektov in medijskih struktur. Če želimo zaščititi poštenost volitev, moramo te vrzeli zapreti. Potrebujemo zakonodajo, ki bo zagotovila popolno transparentnost financiranja političnih strank, jasno sledljivost tokov, finančnih ter učinkovit nadzor nad organizacijami, ki delujejo kot podaljšek političnih strank. Demokracija ni samoumevna, temelji na pravilih, ki zagotavljajo enake pogoje za vse politične akterje. Če nekateri ta pravila sistematično obidejo, demokratična tekma ni več poštena. Zato danes pravzaprav razpravljamo tudi o prihodnosti slovenske demokracije. Ali bomo dopustili, da politične stranke gradijo vzporedne finančne in propagandne strukture, ki se izogibajo nadzoru? Ali pa bomo kot zastopniki ljudstva jasno potrdili, da so transparentnost, integriteta in poštene volitve temelj našega političnega sistema?

V naši poslanski skupini verjamemo, da je odgovor samo eden, in sicer podpora sklepom preiskovalne komisije. Ker želimo politiko, ki deluje v javnem interesu. Ne pa v interesu prikritih finančnih mrež. In ker verjamemo, da imajo državljanke in državljani pravico vedeti, kdo financira politiko, kdo vpliva na javno mnenje in interese katerih financerjev dejansko zastopajo nekatere politične stranke. Hvala.