Spoštovani poslanke, poslanci!

Institut parlamentarne preiskave je orodje parlamentarnega nadzora, ki se v sodobnih demokratičnih državah uporablja za nadzor nad vlado in njeno politično ter upravno dejavnostjo, pa tudi nad dejavnostjo političnih funkcionarjev in parlamentarnih političnih strank, ki je povezana z njihovim sodelovanjem oziroma delovanjem v oblastnih organih države. Parlamentarne preiskovalne komisije niso namenjene ugotavljanju kazenske odgovornosti ali izrekanju kazni. Parlamentarna preiskovalna komisija ni organ pregona ali sodni pregon ali sodni organ, ampak ugotavlja in ocenjuje dejansko stanje in na tej podlagi ugotavlja politično odgovornost. In politična odgovornost je v tem primeru, v našem primeru jasno dokazana in neizpodbitna. Končno sodbo bodo seveda izrekli volivke in volivci.

Zdaj, ta uvod na začetku je pomemben zato, ker smo v tem sklicu Državnega zbora, pa mogoče tudi že v kakšnem prejšnjem imeli izrazito neke parlamentarne preiskovalne komisije, ki nimajo nobenega smisla s tem institutom. Pa ne bom konkretiziral, ampak v tem parlamentarnem sklicu sta bili vsaj dve taki. Ta parlamentarna preiskovalna komisija je bila ustanovljena z jasno nalogo, da preišče financiranje osrednjega medijskega projekta SDS in ugotovi, ali so se v času prejšnje Janševe vlade za strankarske in politične interese zlorabljale javne funkcije, javna oziroma proračunska sredstva in sredstva podjetij v državni lasti. Ta preiskovalna komisija je nadaljevala delo preiskovalne komisije iz prejšnjega mandata, ki pa je bila po nastopu Janševe vlade marca 2020 onemogočena, napisano poročilo pa za vedno pospravljeno v klet Državnega zbora. Se še kdo spomni, kdo je opravil to umazano raboto za gospoda Janšo? Gregor Perič, nekdanji poslanec in nekaj časa vodja poslanske skupine SMC. Mimogrede, zdaj kandidat v matični SDS stranki v Izoli, sicer prepričan, da Izola tega ne bo izvolila, ki se je, stranka SMC namreč, pod vodstvom Zdravka Počivalška takrat združila gospodarsko aktivno stranko, tako imenovanim GAS-om, v Konkretno. Najbrž ni odveč v tem kontekstu omeniti, da se je konkretno združila z Logarjevimi Demokrati, kar med drugim pomeni, da so ti postali upravičeni do njenih finančnih sredstev iz državnega proračuna in sicer v višini okoli 200 tisoč evrov, za, po moji oceni financiranja volilne kampanje za te volitve. Čeprav, kolikor je plakatov po tej državi, 200 tisoč ni dovolj. Stranka konkretno je bila upravičena do teh sredstev na podlagi rezultatov na prejšnjih parlamentarnih volitvah, na katerih je nastopila v okviru skupne liste Povežimo Slovenijo, ki jo je vodil, glej ga zlomka, kandidat SDS na Jesenicah Zdravko Počivalšek, ampak sem isto kot za Izolo prepričan, da tudi Jesenice niso naivne, pa da ga ne bodo izvolili.

Združitev Konkretno pa SDS, ne, se opravičujem, Konkretno pa Logar Demokrati, je izpeljala generalna sekretarka stranke Konkretno Ksenija Flegar, sicer bivša tesna sodelavka Zdravka Počivalška, ko se je Konkretno pripojila demokratom, so v SDS matici Flegarjevo nagradili, saj je postala asistentka pri evropski poslanki SDS Zali Tomašič. Ampak to samo kot en uvod. Še pomnite, tovariši z desnice, ko se je pisalo leto 2004, ko je LDS po odhodu predsednika vlade, predsednika stranke doktor Janeza Drnovška, izgubila volitve? Janez Janša je takrat umiril svojo konfliktno retoriko, zavzel posel državnika in se predstavlja kot politik s politično integriteto. Saj veste, integriteta predstavlja skladnost, pristnost, poštenost, transparentnost. SDS je takrat volivce in volivke nagovarjala z neskončnim ponavljanjem o neuresničenih obljubah, ki jih je takratna vladna koalicija zapisala v koalicijsko pogodbo, slabega upravljanja z državo ter korupcije, klientelizma in kraje. Srednje politične parole, se je prijelo poimenovanje trije K-ji. Epilog te SDS-ove kampanje pa je bila interpelacija o delu in odgovornosti vlade Antona Ropa pred volitvami, ki jo je vložila Koalicija Slovenija, kot so se takrat poimenovali SDS pa NSi, eden od predlagateljev interpelacije zoper vlado Antona Ropa Janez Janša pa je s sprejem WD40 ponazoril domnevni klientelizem predsednika uprave Krka Novo mesto in kandidata LDS Miloša Kovačiča - boste pol razumeli, zakaj to govorim. Še pomnite, tovariši iz desnice, ki jih sicer ni v dvorani: pisalo se je leto 2007, Državni zbor je na predlog vlade Janeza Janše sprejel novelo Zakona o političnih strankah. Besedilo 25. člena se je spreminjalo tako, da se je glasilo: državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega prava, humanitarne organizacije, verske skupnosti, javna podjetja, kot jih določa zakon, gospodarske družbe, v katerih ima država ali samoupravna lokalna skupnost več kot 25 procentni delež v kapitalu in družbe, v katerih imajo te družbe večinski delež, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe, ne smejo financirati strank. Naj vam navedem nekaj citatov iz nekaterih razprav v okviru obravnave novele zakona 2007. "Sprijazniti se bo treba z ureditvijo, po kateri podjetja ne bodo smela financirati strank in jo upoštevati. Problem v Sloveniji je, da kar naprej razmišljamo o tem, kako zakon izigrati". Res je. Drugi citat: "Priznam, da sem včasih naiven, ker verjamem, da je potrebno delati po pravilih". Res je. Tretji: "Škarje in platno so v naših rokah, v rokah vodstev strank, še bolj pa generalnih sekretarjev in direktorjev podjetij. Moramo preprečiti, da bi podjetja po obvodih financirala stranke". Zdaj, ta citat je sploh dober, ker niso sicer škarje in platno v rokah generalnega sekretarja, ampak samo škarje očitno. Še pomnite, tovariši iz desnice, ki danes tukaj manjkajo, izjave, kot so: "Zakon o SDH je bil napisan na predlog SDS zato, da bi v največji meri omejil vpliv politike. Pod mandatom vlade Janeza Janše ni prihajalo do pritiskov na direktorje podjetij v lasti države oziroma upravljanju SDH in tako naprej in tako naprej".

Kot kaže končno poročilo preiskovalne komisije, bi lahko domneval, da so poslanci, ministri SDS in NSi v prejšnjem mandatu, ko so vodili državo, doživeli popolno amnezijo oziroma izgubo spomina, pa niso. Vsa ta leta so namreč zavajali državljanke in državljane, kot to počno zadnje tedne zelo efektivno. Danes namreč ne govorimo o njihovih političnih sloganih, govorimo o dejstvih, dejstvih, ki so na skoraj 500 straneh natančno popisana v končnem poročilu preiskovalne komisije, v katerem so popisane vse povezave in denarni tokovi in, kaj je še pomembneje, prav tako vsi lahko na spletni strani Državnega zbora to preberejo, ta najbolj podroben in celovit popis uvodnega financiranja SDS in NSi v zgodovini samostojne Slovenije, ter si o njem ustvarijo lastno mnenje. To poročilo se sicer v največji meri osredotoča na politično stranko in njenega predsednika, ki se že od osamosvojitve dalje premika iz afere v afero - trgovina z orožjem, brezplačniki, Patria in tako naprej. V sklic povedanega bom tudi jaz danes, tako kot pred 22 leti Janez Janša, simbolno uporabil tole, daljinec, pilot daljinski, kot mu eni pravijo, za TV zato, da bi ponazoril tri K-je: korupcijo, klientelizem in krajo in oškodovanje Telekoma, d. d., podjetja, v katerih ima država v lasti več kot 70 procentov delnic. Že malo po nastopu Janševe vlade 2020 marca je bila v rekordnem času, aprila, za Telekom sklenjena škodljiva petletna pogodba o skupni vrednosti šest milijonov evrov in to pod pogoji, ki jih je Telekom pred tem več let seveda logično zavračal kot poslovno škodljive. In Nova24 je tako v aprilu leta 2020 od Telekoma začela pridobivati odmeno za distribucijo svojega televizijskega programa v njihovi programski shemi televizije, in sicer v podobni mesečni višini, kot so jo medtem za njeno poslovanje plačevali Madžari. Da ne omenjam bizarne zgodbe o tem, kako so se politično nastavljeni kadri iz vrst SDS v Telekomu trudili, da so v njegovi IP televiziji v programski shemi deseterice vrgli najbolj gledane programe v državi, vanjo pa so dodali dva strankarska kanala SDS. Še pomnite tovariši, ko so vaši aparatčiki programa medijske hiše PRO Plus, POPTV in Kanala, ki sta že dolga leta najbolj gledana oziroma med najbolj gledanimi v državi. Premaknili iz mest štiri in osem, na mesti 11 in 12, med deseterico pa sta bila uvrščena programa Nova24TV in celo drugi program Nova24TV2, ki sta dobila mesto sedem in osem. Ali pa potem, ko naročniki, ki niso želeli gledati Nova24 so si sami nastavili programska mesta in zahtevali od strokovnih služb presek sistema. In ta daljinec odložil je lep daljinec, ima tudi gumb za teletekst.

Poročilo pokaže, da ne govorimo o naključjih, temveč o sistemu, vzpostavljenem za uresničitev dolgoletne želje SDS po lastnem medijskem omrežju, ki bi nekritično obravnaval izključno njim naklonjene vsebine. Vendar če želimo ta sistem razumeti, se moramo vrniti v leto 2020, v čas pred nastopom tretje Janševe vlade, ko so ključno vlogo igrali še madžarski viri. Takrat so milijoni iz Madžarske prihajali brez jasne ekonomske logike, predvsem od oligarhov Viktorja Orbana, sicer političnega zaveznika Vladimirja Putina in Janeza Janše. Ti SDS-ovi mediji so se v veliki meri financirali iz tujine, predvsem od podjetij iz Madžarske, ki spadajo v interesni krog stranke Fides, da bi bilo kakšne dileme. in predsednika vlade Viktorja Orbana, za to financiranje pa niso imeli upravičenega ekonomskega razloga. Do leta 2020 oziroma nastopa tretje Janševe vlade se je v tem medijskem omrežju nateklo okoli 14 milijonov evrov madžarskega denarja. Naj v zvezi s tem opozorim tudi na dejstvo, da so slednji v njih najprej oglaševali, nato pa vstopili v lastniško strukturo. Zakaj niso porabili niti evra za oglaševanje v drugih slovenskih medijih, ki niso povezani z SDS je seveda retorično vprašanje. Kakšen je bil torej poslovni in marketinški načrt, usmerjen le v strankarske medije brez relevantnega medijskega dosega, saj za sabo nima ekonomske logike. Visoka vplačila na račune bi bilo mogoče razumeti tudi kot podporo lastnikov, kadar gre za vplačila neposrednih lastnikov. Vztrajanje zasebnih madžarskih lastnikov pri financiranju medijskih projektov, ki skozi daljše obdobje ne prinašajo dobička, je torej z ekonomskega stališča neustrezno in nelogično. Zato je šlo v tem primeru tako za primer obvodnega financiranja politične stranke SDS, kot tudi za kupovanje tujega vpliva oziroma vpliva tuje države, v tem primeru Madžarske. Slednje je ogrozilo nacionalne interese Slovenije, saj je financiranje stranke iz tujine vplivalo na sprejemanje tako zunanjepolitičnih, kot notranjepolitičnih odločitev vlade, ki so jo vodili in tvorili člani stranke SDS. Ta tuja vmešavanja v volitve oziroma v Slovenijo so zadnje dni kar jasni. Viktor Orban nikoli ni skrival, da si v Sloveniji želi oblasti SDS in Janeza Janše, je reden gost kongresov stranke, Madžarska pa je politično zavezništvo med SDS in Fidesom v prejšnjem mandatu izkoriščala za krepitev ekonomskega, političnega in kulturnega vpliva v Sloveniji. Šlo je torej za financiranje s ciljem, da tuja država povečuje vpliv v Sloveniji. Ali kot je rekla predsednica preiskovalne komisije, lahko bi tudi rekli, da je šlo za izdajo naše države, ki je bil takrat, po lastni oceni, eden najbolj aktivnih zunanjih ministrov in današnji demokrat s Piko Logar. Ste ga takrat slišali, da bi se upiral zoper to, da je Slovenija postala peskovnik madžarskih tajkunov, ali pa je zgolj vzdrževal dobre odnose in gospodarske medsosedske odnose z Madžarsko? J protestiral z odstopom in Janšo opominjal na odkrite ozemeljske težnje velike Madžarske po Prekmurju? Seveda ne. Bil mu je pridružen tako, kot mu je danes pridružen v tem, da manjka. Spoštovani, to dolgo 500 stransko poročilo je kronologija v resnici ali pa kronika neke države, je kronika nekega sistema, je kronika dveh političnih strank, ene politične opcije. Jaz svetujem vsem raziskovalnim novinarjem in vsem zainteresiranim državljanom, da to poročilo natančno preberejo in vidijo, kaj je to globoka država tranzicijske desnice. Mi bomo v Poslanski skupini Svoboda, naj še izkoristim to zahvalo predsednici preiskovalne komisije, to je bila izjemno težka naloga in pa tudi vsem strokovnim sodelavcem. Mi bomo to poročilo soglasno podprli, kar pa ne pomeni, da nismo zaskrbljeni ob tem, ko to beremo. Najlepša hvala.