Hvala lepa, spoštovana predsednica. Drage kolegice in kolegi, spoštovani gospod Zorko. Moram kar čestitati kolegici Andreji, toliko se že poznamo in vem, da je naredila eno dobro, uspešno podjetniško zgodbo. Marsikdo med nami bi lahko tudi o tem govoril. Te izkušnje iz podjetništva, bodisi samostojnega, bodisi v neki korporaciji, so seveda, tako vsaj trdim, pa brez zamere, so za poslanko, poslanca izjemnega pomena.

Naj na začetku naredim en okvir. kot najbrž že veste. Ampak dobro je ponoviti, da se v Novi Sloveniji zavzemamo za socialno tržni model gospodarstva, socialno tržni model gospodarstva. Ker to, kar zdaj obravnavamo je poslanski zakon. V bistvu spada v ekonomsko politiko naše države in trdim, da spodbudna ekonomska politika mora varovati človekovo dostojanstvo tako, da mu omogoča delo, varnost, pravičnost in upanje brez poniževanja in brez odvisnosti. Na tej točki se moram pač pridružiti mnenju gospoda Zorka. Tudi sam pogrešam prisotnost Vlade in do tega trenutka tudi v gradivu nisem videl mnenja Vlade pisnega. Mogoče je prišlo zdaj zadnjo minuto, kar govorim, mnenja Vlade torej ni, ni, zanimivo, zanimivo. Urejevanje normirancev v tem zakonu, ki smo ga sprejeli konec lanskega leta in mu mi nismo nasprotovali in je imelo osnovni namen božičnica oziroma zimski regres, je pa tu vidimo kot urejevanje normirancev, kot neke vrste podtaknjenec, nima veze z božičnico, pa urejevanje normirancev, ampak povsem razumemo zakaj se je Vlada na ta način lotila tudi urejanja normirancev, niti ne štejem več kolikokrat že v tem mandatu. In tu je ključni problem ekonomske politike, zakonodaje kot to ni prav nič podobno nekemu predvidljivemu poslovnemu okolju, v tem primeru za samostojne podjetnike, normirance in tudi generalno smo lahko videli, da smo v tem mandatu, da je Državni zbor na predlog Vlade seveda neštetokrat, če malo pretiravam, spreminjal poslovno okolje. Zdaj, če samo razmišljate, koliko, če imamo recimo 90 tisoč normirancev recimo, pa kolikokrat so se že spreminjala pravila za njih in je bilo potrebno normalno plačati tudi Software, za adaptacijo softwara, a ne. No, recimo, to vi pravite in če je vsak imel stroškov samo s Softwarjem v teh 4 letih samo 100 evrov, ne samo 100 evrov, pa izračunajte, 90000 × 100 evrov, kje smo, ampak pustimo to zdaj, to zdaj ni tema.

Zdaj, kakšna je geneza, je treba jasno povedati in javnost tudi spomniti kakšna je geneza pravzaprav tega zakona. Zelo preprosta. 21. januarja je gospod predsednik Vlade doktor Robert Golob na Instagramu prebral sporočilo, ki ga je dobil od nekoga od državljana, najbrž državljanke, kjer je ta državljan opozoril na petletno čakalno dobo, če smem tako reči, ko padeš iz sistema normirancev in je bila potem prepoved, pet let prepoved, šele potem se lahko spet vključiš, in gospod predsednik Vlade je rekel približno takole, čista napaka, bedarija, bedarija, tukaj se pa z njim zelo strinjam, zelo strinjam. Mogoče je ta beseda bedarija tudi danes uradno mnenje Vlade na ta zakon. Ga sprejemam. Zdaj, prvi predlog, ki smo ga šli, mislim da je bil vložen 30. januarja letos, smo ga šli analizirati in tudi sami delati izračune in pri oceni finančnih posledic, nam nekako ni šlo skupaj. Ker predlagatelj navaja, da za proračun ni posledic - okej. Za blagajno ZPIZ in ZZZS...