Najlepša hvala predsedujoča, tudi hvala za posredovano vabilo in da imamo možnost, to je danes povedati stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v zvezi s tem predlogom.

Najprej bi seveda je treba omeniti to, da nas veseli, da je prišlo torej do nadomestitve prvotnega predloga, zlasti z vidika prispevkov, kajti s tem se je naredilo en velik korak naprej k odpravi neenakosti na področju plačevanja prispevkov, zlasti v povezavi z obstoječimi delovnimi razmerji. Pa kljub temu ta predlog zakona ne sledi ali pa ne predvideva nekaterih posledic in tudi v samem gradivu ki je, niso vpisane posledice na trg dela, niti nobene študije. Zdaj, s strani, s strani Zakonodajno-pravne službe je bilo pravno, formalno, tehnično marsikaj povedanega, zlasti z vidika, zlasti z davčnega vidika. Jaz bi tukaj omenil tudi še morda tudi še morda 66. člen Ustave Republike Slovenije, ki govori o varstvu dela in namreč, treba je vedeti, da v praksi obstaja problematika tako imenovanih prikritih delovnih razmerij, prisilnega podjetništva in še kaj bi lahko našli. Zdaj, zakaj to omenjam? To omenjam iz razloga, kajti Ministrstvo za finance, danes mi je sicer žal, da nobenega predstavnika s strani Ministrstva za finance ni, ker mislim, da bi bilo dobro, da bi bili tukaj, razumem pa, da tudi morda zakaj jih ni. Namreč, Ministrstvo za finance in Vlada sta v zakonodajnem gradivu, ki se nanašajo na spremembo Zakona o dohodnini in pa v Zakonu o zimskem regresu izrecno navajala, da sistem normirancev vpliva na obnašanje zavezancev v zvezi z drobljenjem opravljanja dejavnosti preko različnih statusnih oblik ali na prenehanje opravljanja dejavnosti s ponovnim začetkom v enaki in ali drugi statusni obliki z namenom izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem normirancev ali z namenom prikritih izplačil. Izstope in vstope v sistem so torej očitno prepoznali - to je sedaj naše mnenje - kot težavo v zvezi s prikrivanjem dohodkov, sivo ekonomijo in prilagajanjem poslovanja, to je bil namen torej prepovedi ponovnega petletnega vstopa. Zdaj, predlog, ki je sedaj to varovalko odpravila v celoti. Treba je vedeti, da je od leta 2010, ko smo imeli 2012, ko smo imeli nekje 10 tisoč samostojnih podjetnikov, pa do leta 2024. Ta številka iz 10 tisoč narasla na 90 tisoč. Slovenija ima težave s prikritimi delovnimi razmerji. Inšpektorat za delo na žalost tukaj ne opravlja svoje nadzorne funkcije tako kot bi jo moral in ne ugotavlja ali pa ni sposoben ugotoviti kdaj gre v kateri primer gre za lažni espe. Zato, čeprav dobronamerno, besede predlagateljice zakona ne more živeti, v praksi nadzor ne deluje. Mi smo tudi povprašali Finančno upravo Republike Slovenije ali obstaja možnost, da ugotovimo kdaj in v katerih primerih gre za lažni espe oziroma v smislu, ali je moč ugotoviti, da posameznik prejema prihodke zgolj od enega naročnika ali ne - ni moč ugotoviti. Po sedanjem sistemu torej teh podatkov Furs ne more dati in to obstajajo. Zakaj to omenjam? Omenjam iz razloga, kajti varovalka, ki se sedaj odpravlja bo spodbudila delodajalce k temu, da bodo postavljali pogoje delavcem na mesto in jih spodbujali k temu, da bodo odpirali espeje, tako imenovane lažne espeje. V primeru sezonskega dela, kot je bilo omenjeno - Zakon o delovnih razmerjih izrecno navaja, da je moč in da je potrebno skleniti pogodbo za določen čas o zaposlitvi pogodbo v primeru torej sezonskega dela. Ne, na žalost, bom rekel, ni moč pričakovati, da bodo delodajalci to počenjali, v kolikor se jim bo precej bolj splačalo odpiranje, samostojno sklepanje pogojev z espeji. Vsekakor lahko rečemo, da bo odprava prepovedi ponovnega vstopa spodbujala prekarnost zlasti pri nižje plačanih delavkah in delavcih ali pa pri nižje plačanih če želite tudi sezonskih delih, zlasti, ko govorimo o turizmu ali kmetijstvu. Saj treba je vedeti, da samostojni podjetnik nima pravice do regresa za letni dopust, nima pravice torej do plačane bolniške odsotnosti, socialne varnosti in še kaj bi lahko naštevali prav tako pa bo vse to zamenjal, torej to varstvo bo zamenjal za višji neto prihodek, ki se mu skozi sistem normirancev torej tudi omogoča. Zato ni dovolj, da se gleda samo ena plat, treba je pogledati tudi morebitne posledice. Meni je žal že včeraj, ko je bila seja Odbora za delo, družino in socialne zadeve, ko je bilo govora o spremembah Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, torej, da se ne upošteva nekatera opozorila, da se ne upošteva nekatera opozorila in tudi ta opozorila tukaj se ne upoštevajo. Ministrstvo za finance je samo predlagalo pet letno omejitev, verjetno z razlogom. In žal mi je, da vse tisto, kar je bilo morda v preteklosti dobrega storjenega, se sedaj pač iz nekaterih razlogov tukaj želi porušiti.

Še eno stvar, bom s tem tudi zaključil. Nikakor ne more držati navedbe predlagatelja, da je praksa pokazala neživljenjskost tega sistema. Ta petletna omejitev velja šele od zimskega regresa. Ta zimski regres je prišel decembra lani, mi smo novembra, mi smo danes februarja in ni moč trditi, da je praksa pokazala neživljenjskost. Več kot očitno gre tukaj pač za interese določenih skupin, ki pač skozi prikrita delovna razmerja, skozi lastne samostojne podjetnike želijo ustvarjati večje dobičke in seveda tudi s tem na račun zmanjšanja socialne varnosti, zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije temu predlogu seveda tudi nasprotujemo in vas zaprošamo, da pač prižgete rdečo luč temu predlogu zakona. V kolikor obstaja seveda težava, problem, mi mislimo, da je pravo mesto socialni dialog. Delodajalci so sicer v primeru tega zakona se izogibali socialnemu dialogu in ga niso želeli, vendar pa je mesto znotraj Ekonomsko socialnega sveta, upoštevajoč tudi vse, kar smo že slišali in pa posledice, ki so lahko širše, ne samo na davčnem področju, mislim da smo sposobni najti neko rešitev. Najlepša hvala.