Hvala za besedo, gospod predsedujoči.

Torej delegacija Republike Slovenije se bo udeležila rednega zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve, ki bo potekalo v Bruslju. Ministri za notranje zadeve bodo zasedali 5. marca, ministri za pravosodje pa 6. marca 2026. Na zasedanju bodo ministri za notranje zadeve v formatu schengenskega sveta obravnavali schengenski barometer in izmenjali mnenja o spodbudah za bolj učinkovito prostovoljno vračanje. Republika Slovenija se zaveda, da je vračanje eden temeljnih vidikov celovite in verodostojne migracijske politike in predstavlja pomemben element evropskega integriranega upravljanja meja, ob tem pa tudi pomemben element za dobro delovanje schengenskega območja. Za izboljšanje učinkovitosti sistema vračanja bo ključnega pomena prenova pravne podlage na ravni Evropske unije, s čimer bi se nadomestilo direktivo o vračanju iz leta 2008, ki je zastarela in ne daje ustreznih rešitev za današnje izzive. V okviru pogajanj o predlogu uredbe o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji, se Republika Slovenija zavzema za spodbujanje prostovoljnega vračanja, vključno z obveznostjo držav članic za vzpostavitev svetovalnih struktur za vračanje in reintegracijo. Meni, da morajo biti osebe v postopku seznanjene s svojimi možnostmi in obveznostmi v najzgodnejši fazi, saj lahko le tako sprejmejo premišljeno odločitev. Republika Slovenija prav tako ocenjuje, da programi prostovoljnega vračanja in reintegracije pomembno prispevajo k dostojanstvenim in trajnostnim vrnitvam. Posredno pa prispevajo tudi k razvoju izvornih držav. Zavzema se za izvajanje dolgoročnih in vzdržnih rešitev na ravni Evropske unije, pri čemer podpira krepitev in geografsko širitev obstoječih evropskih programov vračanja in reintegracije, ki jih pod enakimi pogoji za vse države članice izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Republika Slovenija podpira, da se področje vračanja vse pogosteje umešča v celovita partnerstva s tretjimi državami. In se strinja, da je treba vzdrževati verodostojnost Evropske unije in z uporabo vseh razpoložljivih instrumentov in spodbud zagotavljati, da bodo tretje države izpolnile svojo mednarodno pravno obveznost ponovnega sprejema lastnih državljanov. Zakonodaja na ravni Evropske unije, zlasti člen 25.a vizumskega zakonika, že povezuje vizumsko politiko s sodelovanjem tretjih držav na področju vračanja in ponovnega sprejema, pri čemer pa Republika Slovenija meni, da bi veljalo zadevni mehanizem nadgraditi. K tem ciljem stremi tudi nedavno sprejeta strategija za vizumsko politiko Evropske unije, do katere pa se bo Republika Slovenija opredelila v nadaljevanju. Redna točka zasedanja ostaja tudi izvajanje interoperabilnosti, kjer bo predstavljeno trenutno stanje. V Sloveniji, izvajanje interoperabilnosti poteka po načrtu. Na področju notranje varnosti se predvideva potrditev sklepov glede Evropske unije glede strateškega okvira na področju drog. Evropska komisija je 4. decembra 2025 predstavila novi strateški okvir na področju drog, ki obsega Strategijo Evropske unije za droge in Akcijski načrt Evropske unije za boj proti trgovini s prepovedanimi drogami. Da bi podkrepili pomen skupnih prizadevanj Evropske unije na tem področju, predsedstvo načrtuje sprejem sklepov, s katerimi bo Evropska unija podala jasno sporočilo enotnosti in zavezanosti k celovitemu ukrepanju na področju prepovedanih drog. Ministri bodo tekom delovnega kosila razpravljali o vplivu razmer v Siriji na notranjo varnost Evropske unije. Razprava ministrov se bo osredotočila na tveganja in možnosti, ki jih ima Evropska unija na voljo. Po kosilu bo organizirana razprava glede prihodnosti Europola. Ministri bodo še pred objavo zakonodajnega predloga za prenovo mandata Europola, ki ga Evropska komisija napoveduje do konca junija 2026, izmenjali mnenja o prihodnjem razvoju Europola. Cilj prenove mandata Europola je okrepiti strokovno podporo, ki jo Europol nudi nacionalnim policijskim organom, izboljšati koordinacijo z drugimi decentraliziranimi agencijami Evropske unije in državami članicami. Okrepiti strateška partnerstva in okrepiti nadzor nad delovanjem Europola. Glede prihodnjega razvoja agencij Evropske unije na področju pravosodja in notranjih zadev Republika Slovenija prepoznava pomembno podporno vlogo teh agencij pri zagotavljanju notranje varnosti države držav članic. In s tem celotne Evropske unije ter pomen njihovega polnega sodelovanja za učinkovito izvajanje nalog. V zunanji dimenziji je predvidena razprava s poudarkom na Libiji in Libanonu, dveh ključnih tranzitnih državah na vzhodno oziroma osrednje sredozemski migracijski poti, po katerih v Evropsko unijo prideta dve tretjini vseh migrantov na nezakonit način. Podatki Frontexa za leto 2025 kažejo na 26 odstotni upad nezakonitih prehodov na zunanjih mejah v primerjavi z letom 2024 ter so na najnižji točki od leta 2021. Republika Slovenija podpira oblikovanje strateškega partnerstva z Libanonom in s tem formalizacijo dobrega in dlje časa trajajočega tvornega sodelovanja z Evropsko unijo. Nadalje Slovenija meni, da mora Evropska unija v odnosu z Libijo ohranjati konstruktiven dialog z obema deloma države. Se pravi dialog na politični ravni z zahodom in tehnični dialog z vzhodom. Ter še naprej nuditi podporo pri vzpostavljanju boljših pogojev za migrante. Dodatno bo predstavljeno tudi aktualno stanje glede izvajanja pakta o migracijah in azilu.

Spoštovane članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije v kolikor bodo vprašanja glede tem, ki jih bodo na svetu obravnavali ministri, pristojni za notranje zadeve, bo z dovoljenjem predsedujočega nanje odgovorila vodja službe za evropske zadeve Ministrstva za notranje zadeve, gospa Suzana Ivanović.