Hvala za besedo, predsedujoči.

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je na 22. izredni seji obravnavala predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije podpiše tretji, dodatni protokol. Komisija se je seznanila, da je obravnavana konvencija temeljni mednarodni pravni institut s področja pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Ta konvencija nalaga obveznost državam pogodbenicam, da izvršujejo zaprosila za mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah. V praktičnem primeru, ko država vodi kazenski postopek pred sodiščem in ima čezmejni primer ter potrebuje pomoč s strani druge države pogodbenice kot na primer vročitev vpisan v tujino, zaslišanje prič in izvedba drugih procesnih aktov je ta konvencija pravna podlaga, ki omogoča, da Slovenija v drugo državo zaprosi za prej navedeno pomoč. Tretji dodatni protokol k evropski konvenciji je bil sprejet junija 2025. Ta nadgrajuje konvencijo in prilagaja okvir pravosodnega sodelovanja sodobnim tehnološkim postopkovnim zadevam. Med drugim uvaja sodobne oblike komunikacije med pristojnimi organi. To konkretno pomeni, da se bodo lahko zaprosila s strani slovenskih pravosodnih organov tujim pravosodnim organom elektronsko, po varnih elektronskih kanalih trenutno se pošiljajo še v pisni obliki. To se pravi s fizično pošto, kar je dolgotrajno. Predlagane spremembe bodo pospešile same postopke mednarodne pravne pomoči, hkrati se bo razširila možnost zaslišanja prič in izvedencev preko video videokonference. Trenutno je pogosto, da se priča vabi iz tujine na zaslišanje v Slovenijo. S tem so povezani stroški, to se pravi stroški povračila prihoda na sodišče. Videokonferenčni sistemi omogočajo hitrejše in poenostavljeno zaslišanje prič, prav tako pa omogočajo, da na sodiščih iz tujine priče nekdo, ki zaradi svoje starosti ali drugih omejitev ne bi. Tako da bi tretji dodatni protokol prispeval k hitrosti in ekonomiki postopkov in k varstvu osebnih podatkov. Za tretji dodatni protokol velja, da ga lahko podpišejo vse podpisnice in pogodbenice matične konvencije o medsebojni pravni pomoči. V veljavo bo stopil, ko ga bodo podpisale oziroma ratificirale vsaj tri pogodbenice. Doslej je protokol podpisalo 17 držav, nobena država pa ga še ni ratificirala. Ko bo enkrat ratificiran, se bo skladno z 8. členom Ustave uporabljal neposredno in ne bo zahteval dodatnih prilagoditev notranjega prava. Republika Slovenija nasprotuje vsebini tega stališča, ima pa določene zadržke, ki so formalno, pravno formalne narave. Evropska komisija je po zaključku pogajanj o tretjem dodatnem protokolu, kjer sama ni sodelovala niti ne more postati članica tega tretjega dodatnega protokola podala Predlog sklepa Sveta o podpisu tretjega dodatnega protokola v interesu Evropske unije. To se pravi, da ne v interesu držav članic kot samih, ampak v interesu Evropske unije. S tem je podala sporočilo, da po njenem mnenju vsebina tega protokola sodi na področje pristojnosti Evropske unije pri čemer pa v ta namen ni ponudila nobenega prepričljivega argumenta, niti ni izkazala prekrivanja področja urejanja protokola s pravom Evropske unije. Namreč le na tak način bi lahko Evropska unija v delu izvajala svojo pristojnost preko držav članic pogodbenic. To je tudi izhodišče za ta predlog stališča, v katerem izpostavljamo in nasprotujemo problematičnosti preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije. Republika Slovenija je naklonjena rešitvam, ki jih vsebuje tretji dodatni protokol. Naši zadržki so formalno pravne narave - enako meni tudi večina držav članic Evropske unije -, pri čemer izpostavljamo problematičnost preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije na področju kazenskega pravosodja in si bomo še naprej z isto mislečimi državami članicami prizadevali za ustrezne prilagoditve besedila. Komisija se je v razpravi zanimala, kako dolgo v povprečju traja pridobivanje podatkov in kako dolgo bo trajalo po sprejetju obravnavane spremembe. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je odzivni čas odvisen od posamezne države, konkretno na zaprosilo za mednarodno pravno pomoč iz Kosova dobimo odgovor po navadi v enem mesecu, iz Madagaskarja pa lahko traja tudi leto, dve ali pa še več. Nadalje se je komisija zanimala za sodelovanje v kazenskih zadevah z državami Latinske Amerike, specifično z Mehiko, v okviru mednarodnega boja proti drogam. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je čezmejni kriminal, še posebej s področja nedovoljenih drog, zelo prisoten, zato je pravni instrument, ki širi možnosti pravosodnega sodelovanja, zelo dobrodošel. Z Mehiko ima Slovenija ustrezne dodatne pravne podlage, pri čemer je za pričakovati, da bo tretji dodatni protokol pripomogel k temu, da bodo postopki medsebojne pravne pomoči še hitrejši, saj se bodo lahko, kot omenjeno, posredovala po elektronski poti preko varnih kanalov, kar bo bistveno skrajšalo postopke posredovanja zaprosil v tujino, razširile pa se bodo tudi možnosti zaslišanja prič, obdolžencev in izvedencev preko videokonference.

Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj predlogu stališča izrekla soglasno podporo. Hvala.