Hvala lepa za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predstavniki Vlade, ostali prisotni na seji, lepo pozdravljeni!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 26. izredni seji, včeraj, 23. februarja. Seznanjeni smo bili s stališčem direktorata za trg dela in zaposlovanja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, sindikalnih central, Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno podjetniške zbornice Slovenije. Ker bodo vsi navedeni v nadaljevanju seje dobili priložnost, da sami predstavijo svoja stališča, se bom osredotočila zgolj na razpravo članov komisije v kateri so pričakovano sodelovali predstavniki interesov delodajalcev in delojemalcev, ki so do predloga zakona zavzeli različna stališča. Predstavniki interesov delojemalcev v Državnem svetu so izpostavili opozorila sindikalnih central glede predloga zakona in dodatno opozorili na že ustaljen način plačila za delo v panogi. Prek dnevnic na podlagi opravljenih kilometrov, ki zaposlene v njej posredno sili v kršitev pravil o delovnem času. Opozorili so tudi na nizko stopnjo vključenosti poklicnih voznikov v obvezno dodatno poklicno zavarovanje, kar je sicer zakonsko zapovedano, a ostaja nesankcionirano, pa tudi, da kršitve delovnega časa, predvsem odmora in počitka, v panogi prevozov predstavljajo stalnico, ne pa izjemo. Predstavniki interesov delodajalcev v Državnem svetu so po drugi strani do predloga zakona zavzeli pozitivno stališče in panogo prevozov prepoznali kot pomemben del slovenskega gospodarstva, med drugim zaradi njenega pomena za nemoteno delovanje dobavnih verig v državi, od surovin do končnih izdelkov in storitev. Predstavniki interesov delodajalcev v Državnem svetu rešitve iz predloga zakona prepoznavajo kot pravične, učinkovite in koristne z vidika odprave birokratskih ovir, zagotavljanja sorazmernosti ukrepov glede na težo kršitev in zagotavljanja pravne jasnosti zakonodajnih rešitev na področju prevozov. Opozorila sindikalicetrat, da predlagane rešitve lahko vplivajo na poslabšanje varnosti v prometu, pa so ocenili za neutemeljene, saj bi slednja po njihovi oceni morala temeljiti na predhodnih ustreznih analizah. Predstavniki interesov delodajalcev v Državnem svetu so opozorili tudi na dolgotrajne napore predstavnike panoge prevozov na strani delodajalcev, da bi v zvezi z obravnavano problematiko prišlo do soglasne spremembe Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, kar ni obrodilo sadov. Predlog zakona zato predstavniki interesov delodajalcev v državnem svetu razumejo kot poskus reševanja stisk, v katerih so se znašla prevozna podjetja. Slednja so namreč na podlagi trenutne ureditve v vsakem primeru deležna negativnih posledic ne glede na razlog za nastanek kršitev, torej tudi, če je za kršitev kriv zaposleni. Predstavniki interesov delodajalcev ocenjujejo, da trenutne posledice ponavljajočih se kršitev iz naslova delovnega časa za delodajalce predstavljajo nesorazmeren ukrep, in to ne zgolj na področju mednarodnih prevozov, ampak tudi na drugih področjih napotovanja delavcev na delo v tujino. Opozarjajo tudi, da predlog zakona ne bo rešil vseh težav, s katerimi se srečuje panoga prevozov, zato pozivajo tudi k spremembam zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, kjer se prav tako zaznava nerazumne in nesorazmerne ukrepe glede na težo posameznih kršitev. Razprava članov komisije je tekla tudi o tem, da predlog zakona ni bil deležen obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu, pri čemer so predstavniki interesov delodajalcev v Državnem svetu opozorili, da tako imenovani poslanski zakoni niso nujno predmet razprave na ESS, pa tudi, da v zvezi z navedenim predlogom zakona v okviru ESS ni bila podana pobuda za njegovo obravnavo. Predstavniki interesov delojemalcev pa so ne obravnavo predloga zakona v okviru ESS problematizirali zlasti z vidika ignorance socialnega dialoga na tem področju, ki je že bil v teku znotraj strokovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta, ki bi lahko sprejela usklajene rešitve na podlagi strokovnih mnenj in analiz. Brez iskanja rokohitrskih rešitev, ki lahko vplivajo na veliko število zaposlenih v panogi prevozov in vse udeležence v prometu, ne zgolj na podjetja, ki v njej delujejo. Po opravljeni razpravi komisija v okviru glasovanj predloga zakona ni podprla. Hvala lepa.