Hvala za besedo. Pozdravljeni.

Trenutna vsebina Zakona o čezmejnem izvajanju storitev je rezultat socialnega dialoga, ki je potekal od leta 2020 do decembra 2022. Takrat so bile po eni strani poudarjene številne kršitve v zvezi z napotovanjem delavcev in napotenimi delavci. Tako je na primer evropski organ za delo ELA, ki združuje inšpektorate za delo držav članic EU, opozarjal na zlorabe instituta napotovanja delavcev, sindikati, tako slovenski kot mednarodni, pa na kršitve pravic napotenih delavcev. Po drugi strani so v tem socialnem dialogu, več kot dve leti trajajočem, predstavniki delodajalskih združenj opozarjali, da je zanje nesprejemljivo, da bi pred izdajo potrdil A1 dosledno preverjali pogodbe iz uredbe, ker bi pristojni organi, pri nas je to Zavod za zdravstveno zavarovanje, za to potrebovali preveč časa, zanje pa je bilo pomembnejše, da do obrazcev A1 pridejo prej. Izrecno so nasprotovali preverjanju pogojev po uredbi in zahtevali hiter postopek izdaje potrdila. In res ta postopek zdaj traja nekaj dni, morda pet dni. V dialogu med vlado in tema dvema stranema je bil takrat dosežen kompromis. Ta je specifičen za Slovenijo in nekoliko odstopa od prakse drugih evropskih držav, predstavlja pa dogovor, ki so ga dosegle in potrdile in z njim soglašale vse tri strani. Po tem kompromisu se pogoji po uredbi ne preverjajo, zato se pa dodaja nacionalni pogoj, oblikovan dialogu vseh treh strani, ki onemogoči pridobivanje potrdila A1 in s tem napotovanje delavcev hujšim in večkratnim kršiteljem delovne in davčne zakonodaje. Zdaj je ena stran - delodajalska - ugotovila, da je to ne ustreza in želi oboje, izdaje obrazcev A1 brez preverjanja in hkrati, da se kršitelji ne izločajo iz napotovanja delavcev, vsaj ko gre - po predlogu tega zakona - za kršitve s področja delovnega časa voznikov v mednarodnem prevozu. To željo lahko razumem. Naloga delodajalskih združenj je, da delujejo v interesu svojih članov, to je njihova služba, da služijo interesom lastnikov in upravljavcev podjetij. Na Vladi, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo slišali delodajalce in predlagali, da ponovno odpremo zakon in poskusimo priti do rešitve, ki bi bila boljša od obstoječe. O zakonih, ki imajo opraviti s trgom dela, se v Sloveniji pogajamo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. In vsaj v mojem triletnem službovanju na MDDSZ nam je uspelo doseči soglasje glede Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o urejanju trga dela, Zakon o uveljavljanju delovnega povračila, nadomestila plače za skrajšani delovni čas - ukrep, ki trenutno poteka, Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev in najbrž še katerega. Torej se da doseči soglasje in to je prava pot.

In ravno, ko naj bi začeli ta proces tudi glede zakona o čezmejnem izvajanju storitev, glede katerega nimajo svojih želja in pripomb samo delodajalci, ampak tudi sindikati, pa tudi vladna stran je zaznala nekaj točk, na katerih bi ga lahko izboljšali, nas je v tilnik zadel poslanski zakon, ki enostransko, brez vednosti nosilnega ministrstva, brez pogajanj s socialnimi partnerji odpravlja danes edino učinkovito sankcijo za kršitve delovnega časa voznikov v mednarodnem transportu. V obrazložitvi zakona je več trditev, ki ne držijo. Piše, da se odpravlja dvojno kaznovanje slovenskih prevoznikov zaradi manjših kršitev delovnega časa. Kršitve s področja delovnega časa so razvrščene v tri kategorije: hude, zelo hude in najhujše. In doslej so za prepoved izdaje obrazca A1, potrdila A1 veljale samo zelo hude in najhujše kršitve. Vzemimo nekaj primerov, da bomo vedeli, o čem govorimo. Tedenski delovni čas v štirih zaporednih mesecih za več kot 12 ur presega 48 ur delovnega časa in ga ni več dovoljeno podaljšati na 60 ur. Povedano drugače, delavec je en teden že vozil 60 ur, zdaj pa ponovno dela več kot 60 ur tedensko. Spomnimo, delovni teden v Republiki Sloveniji - to je vsaj pol stoletja star civilizacijski dosežek - je 40 ur. In spomnimo, gre za voznike tovornjakov ali tovornjakov s priklopnikom. In edina sankcija, ki potem ostane, če bo današnji zakon sprejet, je 500 evrov do največ 3 tisoč denarne globe. Drug primer: tedenski delovni čas je daljši od 60 ur za več kot 9 ur, to pomeni 69 ur in več tedensko. V petdnevnem delovnem tednu je to 14 ur dnevno, v sedemdnevnem 10 ur dnevno, vsak dan. Zopet edina sankcija, ki bi ostala, je bila 500 evrov do največ 5 tisoč globe. Preseganje nočnega dela za več kot 3 ure v 24-urnem obdobju, torej več kot 13 ur nočnega dela - ostala bi samo globa 300 evrov do največ 3 tisoč. Zato se ne morem strinjati, da gre tu za birokratske ovire, ki vodijo v pravno nejasnost. Gre za sankcioniranje kršiteljev. tako kot je bilo dogovorjeno na Ekonomsko-socialnem svetu. Torej obstaja vprašanje ali gre res tu za manjše kršitve delovnega časa, ali si želimo voziti po cestah, po katerih vozijo težka tovorna vozila s priklopnikom z vozniki s 60- ali 70-urnim tedenskim delovnikom in 13 urami nočne vožnje brez odmora.

Drugič, predlagatelj navaja, da že ena sama kršitev glede odmora pomeni, da podjetje ni prejelo potrdila A1 in zato ni smelo opravljati mednarodnih prevozov. Tudi to ne drži. Za prepoved izdaje potrdila A1 je delodajalec moral prejeti dve pravnomočni globi v obdobju treh let. Zakon je tu popolnoma jasen, nobene pravne nejasnosti ni. Dve takšni kršitvi pomenita ne kot stranska sankcija po presoji inšpektorja, ampak kot posledica po zakonu ex lege prepoved izdaje potrdila A1. Delodajalci so tudi poudarili, in tudi tu smo prisluhnili, da do kršitev glede odmora pogosto prihaja zaradi neposlušnosti zaposlenih, torej voznikov, ki naj bi si v nasprotju z navodili delodajalca vzeli prekratke odmore. In vse pripombe so se, mimogrede, nanašale samo na odmore, ne na tedensko število ur ali na nočno delo. V takih primerih, ko voznik sam v nasprotju z navodili delodajalca vzame prekratek odmor, se lahko delodajalec v inšpekcijskem postopku izreče in predloži dokazila, da je voznik deloval v nasprotju z navodili. In za to ima tri priložnosti: prvič, možnost odziva na inšpekcijski zapisnik, drugič, petdnevni rok za odziv po prejemu obvestila o prekršku in tretjič, zahteva za sodno varstvo. In pri delodajalcih z urejenim notranjim nadzorom, kar verjamem, da tisti, ki so danes tukaj, ki jih zastopajo, da to imajo, ki spremljajo svoje voznike, to ne sme biti težava; delodajalec lahko pokaže, da je voznik sam ravnal v nasprotju z navodili. Ravno tako smo predstavnike delodajalcev pozvali k predložitvi primerov, ko naj bi zaradi manjših kršitev odmora prišlo do prepovedi izdaje potrdila A1. Po več pozivih smo prejeli en sam tak primer. Analizirali smo tudi primere, ko so inšpektorji izdajali globe v zadnjih treh letih in globe IRSD so bile izdane v manj kot 2 odstotkih inšpekcijskih nadzorov, vedno za več zelo hudih ali najhujših kršitev, kot so trenutno opredeljene v zakonu.

Tretjič. Tudi potrdilo A1 ni zgolj dokaz o socialnem zavarovanju. To potrdilo omogoča izjemo od načela, da velja zakonodaja po kraju opravljanja dejavnosti, torej izjemo od načela lex loci laboris. V skladu z uredbama 883/04 in 987/09 je treba pred izdajo A1 presoditi ali so izpolnjeni pogoji iz 12. oziroma 13. člena uredbe 883. Plačilo prispevkov in s tem vključitev v zavarovanje se pred izdajo potrdila a ena preverja v skladu s 3. točko tretjega odstavka 4. člena Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Tudi ne drži v celoti, da brez obrazca eno podjetje ne more opravljati mednarodnih prevozov. Drži, to je oteženo zelo, ker mora biti delavec vključen v zavarovanje v državi, v kateri dejansko opravlja delo. Ne velja pa to za tranzit, velja za izhodišče in destinacijo.

Petič, predlagatelji navajajo tudi, da so te kršitve že sankcionirane po evropskih pravilih, kar tudi ne drži. Kršitve s področja delovnega časa, druge delovne zakonodaje in zakonodaje v zvezi z davki in prispevki se v zvezi z izdajo A1 po evropskih pravilih ne sankcionirajo.

Za zaključek ponavljam in ponovno poudarjam; razumem, kaj nam sporočajo predstavniki lastnikov, upravljavcev podjetij in v tem primeru predvsem prevoznikov v mednarodnem prometu. Pripravljeni smo na ponovna pogajanja o spremembi zakonodaje, da ne bi prihajalo do nesorazmernih ali neživljenjskih sankcij, sploh tistih, za katere bi predložili dokaze, da so se zgodile ali da bi se lahko zgodile. In ta postopek smo začeli, prejšnji petek je že bila sklicana tretja seja strokovnega odbora Ekonomsko-socialnega sveta, namenjena točno temu zakonu. Na prvih dveh sejah smo že obravnavali predlog delodajalske strani za spremembo četrtega odstavka 4. člena ZČmIS, ki ga je Ekonomsko-socialnemu svetu predložila delodajalska stran. Po temeljiti obravnavi tega predloga na dveh sejah je delodajalska stran sama predlog umaknila. Na predvideni tretji bi se najprej, bi najprej predstavili mednarodno primerjavo, ki smo jo pripravili, nato pa odprli postopek za novelo Zakona o čezmejnem izvajanju storitev ob sodelovanju vseh poklicanih - socialnih partnerjev, inšpektorjev, pristojnega ministrstva, strokovnjakov za prometno varnost, strokovnjakov za delovno pravo in tako naprej. Gre za zelo občutljiv zakon. Novembra 2025 je evropski organ za delo ELA, ki skrbi za ustrezno delovno mobilnost v EU in koordinira delo nacionalnih inšpektoratov za delo, izdalo poročilo o napotovanju delavcev in predvsem delavcev iz tretjih držav znotraj EU. In Slovenija je v tem poročilu skupaj s Poljsko in Portugalsko predstavljena kot primer države z mnogimi pomanjkljivostmi glede nadzora. Osemdeset strani in več pomanjkljivosti. Današnji predlog ta nadzor dodatno krha. Torej še vedno velja, da smo pripravljeni nadaljevati proces prilagoditve Zakona o čezmejnem izvajanju storitev gospodarski realnosti, kot se je v uvodu izrazil predlagatelj. Pobuda za spremembo zakona ima naš posluh. pozivam pa, da to storimo po poti, ki je edina pravilna za takšne posege v tako občutljivo zakonodajo. Hvala.