Predsedujoča, hvala za besedo. Kot predlagatelj in prvopodpisani pod predlog zakona danes z zelo jasno namero predstavljam predlog zakona.

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev mora zagotoviti, da stvari delujejo pravično, učinkovito in v korist vseh delodajalcev, delojemalcev, družbe kot celote. Moj in naš cilj ni, da sistem šepa, ampak da sistem izboljšamo tam, kjer praksa kaže, da so potrebne prilagoditve. Čezmejno izvajanje storitev je realnost sodobnega evropskega prostora in ugotavljamo, da naša aktivna, konkurenčna in ambiciozna podjetja potrebujejo naš posluh. Zagotoviti moramo, da pravila ne ustvarjajo težko premostljivih ovir, ampak da so naše omejitve, pogoji, pravila, vse, kar je vezano na zakonodajne postopke, sorazmerne in z določenimi ... Z določenimi ... Se opravičujem. Predlagane spremembe zakona morajo izhajati iz konkretnih izkušenj iz gospodarstva in iz zaznanih izvedbenih težav. Ne gre za ideološka vprašanja, ampak za vprašanje pravne jasnosti in operativne izvedljivosti predloga zakonodaje. Pomembna točka, katero bi želel izpostaviti, je, da se v praksi izkazujejo prekomerne administrativne obremenitve, in če želimo, da podjetja spoštujejo zakon, morajo zakonodajni postopki in zakonske omejitve biti izvedljive. Prekomerna birokracija ne prispeva k večji zaščiti delavcev, ampak pogosto ustvarja pravno negotovost, ki definitivno ne prispeva k uspešnosti. Drug poudarek, ki ga želim izpostaviti, je sorazmernost nadzornih mehanizmov. Nobenega dvoma ni, da mora nadzor obstajati, ampak mora biti usmerjen, učinkovit in temelječ na tveganjih, ki so zaznana, ne pa splošno represiven. S tem bomo ščitili tudi integriteto sistema. Tretja točka, tretji element, ki jo želim izpostaviti, pa je, da mora biti zakon predvidljiv. Vsaka točka, tudi v gospodarski pobudi, mora biti predvidljiva. Podjetja morajo vnaprej vedeti, kakšne so njihove obveznosti, kakšne so sankcije, kakšni so postopki. Nejasna pravila namreč ne koristijo nikomur, ne delavcem ne delodajalcem, ugotavljamo, da tudi ne nadzornim organom. Poudarjam, da predlog, ki ga imamo danes na mizi, ne zmanjšuje standardov zaščite delavcev, nasprotno, z večjo jasnostjo in izvedljivostjo krepimo dejansko spoštovanje pravil. In da bom popolnoma jasen: delavcem ne jemljemo ničesar, ščitimo vse, kar smo se dogovorili. Menim in poudarjam pa, da socialni dumping ni sprejemljiv, kot ni sprejemljivo to, da zakon otežuje zakonito poslovanje tistim podjetjem, ki so odgovorna in ki odgovornost nosijo v svojem poslovanju. Kot družba moramo in znamo biti sposobni držati ravnotežje med svobodno gospodarsko pobudo in na drugi strani zaščito socialnih pravic. To nista dve nasprotji, ampak je to temelj evropskega razvitega modela. V Poslanski skupini Svoboda verjamemo v gospodarsko pobudo, ki je odgovorna in odgovornost nosi v svoji biti. Verjamemo v trg, ki je pošten in verjamemo v državo, ki zna regulirati pametno, na eni strani ne pretirano, na drugi strani ne premalo. Zato danes, ko imamo predlog zakona na mizi, nikakor ne pozivam k opredeljevanju, političnim razslojevanjem, ampak k odgovorni presoji in da skozi razpravo pogledamo, kaj v praksi deluje in kaj ne deluje, ker menim, da če lahko z razumnimi popravki izboljšamo delovanje sistema, potem je naša dolžnost vseh skupaj, da to storimo.

Predlog zakona je zelo kratek, jedrnat in izboljšuje, poenostavlja določene principe. Je pa tudi rezultat dialoga in pripravljenosti poslušati. Gre za preprosto vprašanje ali si želimo neživljenjskih in na neke točke nepravičnih zakonskih okvirov ali pa si želimo takšen zakonski okvir, ki je učinkovit in pravičen. Pri predlogu zakona o spremembah Zakona o čezmejnem izvajanju storitev smo zasledovali naslednje:

čim boljšo, čim bolj prisluhniti delodajalcem, čim bolj prisluhniti tudi delavcem, zato da ne bomo imeli podvajanja pravil, zato da ne bo dvojnih sankcij in da lahko s konkurenčnostjo gospodarstva gremo dalje. Zato želim, da je predlog tisti, ki v sami zakonski materiji izboljša in kjer praksa kaže, da so potrebne prilagoditve, prisluhne gospodarstvu. Hvala.