Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci, državni sekretar in drugi prisotni na seji.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 26. izredni seji, včeraj 23. februarja. Seznanili smo se s stališči Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zveze organizacij pacientov Slovenije, Zvezo društev ledvičnih bolnikov Slovenije. predlogom amandmaja Zdravniške zbornice Slovenije in pisnim stališčem Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Vsi navedeni so predlogu zakona izrekli podporo, nekateri med njimi pa so predlagali njegove izboljšave in dopolnitve. V razpravi članov komisije je bilo ocenjeno, da je prepoved sklepanja pogodb z zasebnimi izvajalci, kot je določena v Zakonu o zdravstveni dejavnosti v praksi povzročila večje število težav pri zagotavljanju dostopnosti in kontinuitete zdravstvenih storitev predvsem na področju prevozov pacientov, pa tudi na drugih sorodnih področjih. Izpostavljeno je bilo tudi, da se je na tovrstne težave opozarjalo že ob prejemu zadnje novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, zdaj pa se slednje jasno kažejo v praksi. Javna zdravstvena mreža namreč pogosto nima dovolj kapacitet za izvajanje vseh predvidenih storitev, kar še povečuje tveganje za nemoteno izvajanje zdravstvene oskrbe. Komisija opozarja, da so se izkušnje z izvajalci na področju ne nujnih prevozov, zlasti dializnih bolnikov, pokazale kot kritične in da imajo zamude pri tovrstnih prevozih neposredne negativne posledice za bolnikovo zdravje. V razpravi je bilo prav tako ocenjeno, da so postopki podeljevanja koncesij za izvajanje nenujnih prevozov s strani občin zapleteni, časovno zahtevni in zaradi omejenih kadrovskih zmogljivosti občin na tem specifičnem strokovnem področju ne zagotavljajo pravočasnega reševanja problematike. Ocenjeno je bilo, da ima ne glede na to, da zdravstveno varstvo na primarni ravni zagotavljajo občine, država na področju zdravstva obvezo urejanja in zagotavljanja zdravstvene oskrbe v državi, predvsem pa nadzor nad njenim izvajanjem in organizacijo. Posledično je bilo ocenjeno, da ni primerno za trenutne težave zagotavljanje nenujnih prevozov obtoževati zgolj občine. Opozorili smo tudi na finančno in organizacijsko kompleksnost področja izvajanja nenujnih prevozov, ki zahteva ustrezno tehnično opremljena vozila, strokovno usposobljeno osebje in ustrezno organizacijsko podporo. Poudarjamo tudi nujnost vzpostavitve trajne in sistemske ureditve na tem področju, saj začasni ukrepi odpravljajo le trenutne težave, ne pa tudi težave s strukturo in stabilnostjo delovanja tega segmenta zdravstvenega sistema na dolgi rok. Vzpostavljamo tudi, da se težave z izvajanjem zdravstvenih storitev izključno v okviru javnega zdravstvenega sistema ne zaznava le na področju ne nujnih prevozov, ampak tudi na drugih področjih. Posledično smo ugotovili, da je treba zagotoviti sistemski in celovit pristop k rešitvam, ki bo preprečil kopičenje težav v sistemu. In dodatno podaljševanje čakalnih dob na posameznih področjih zdravstvenega varstva.

Ocenili smo tudi, da bi bilo dobro izvesti celovit pregled veljavne zakonodaje, ter sistemskih rešitev glede sodelovanja javnih in zasebnih izvajalcev v zdravstvenem sistemu z namenom zagotovitve trajne ureditve, ki bo pacientom omogočala dostopnost in kontinuiteto storitev, ter hkrati zagotavljala učinkovito delovanje javne zdravstvene mreže. Po opravljeni razpravi je naša komisija predlog zakona soglasno podprla, saj smo prepoznali njegov pomen za tiste, ki nujno potrebujejo storitve, ne nujnih prevozov v zdravstvu. Hvala.