Ja, hvala za besedo, spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci, kolegica državna svetnica.

Zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenega varstva je in mora ostati glavni cilj zdravstvene politike v Republiki Sloveniji in zdravstvene storitve se ljudem zagotavljajo v javni zdravstveni mreži, kjer to dejavnost seveda izvajajo tako javni zdravstveni zavodi kot pa koncesionarji, torej zasebniki s pogodbo z ZZS, ki so in predstavljajo neko pomembno dopolnilo javnim zavodom. Pri zagotavljanju pravočasnih in kakovostnih storitev pa so pomembne seveda tudi vse podporne dejavnosti, katero eno izmed ključnih področij predstavljajo tudi ne nujni reševalni prevozi pacientov in pri tem gre za dejavnost, ki pacientom neposredno zagotavlja fizični dostop. Do storitev, torej do pregledov, do zdravljenj, do dialize, diagnostike in tako naprej in ravno kronični bolniki so ti tisti, ki ključno potrebujejo to storitev, predvsem večkrat ali pa celo tudi na neko daljše časovno obdobje, da se zagotavlja dostop do sistemskega zdravljenja, tukaj sem sodijo tudi seveda onkološki bolniki in drugi. Storitve ne nujnih reševalnih prevozov pa danes izvaja 43 javnih zdravstvenih zavodov in 19 koncesionarjev v javni mreži, ki imajo sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije za opravljanje dejavnosti. Poleg teh pa ima dejavnost dovoljenje za opravljanje dejavnosti tudi še 28 gospodarskih subjektov, torej zasebnih subjektov izven mreže javne zdravstvene službe in od teh 28 subjektov ima 22 subjektov dovoljenje za vse oblike reševalnih prevozov, šest pa samo za sanitetne prevoze. In tukaj se pogovarjamo kar v eni kompleksni mreži, ki deluje na način javnega zavoda, pogodbe, torej koncesije in pa zgolj dovoljenja za opravljanje dejavnosti v pogodbenem sodelovanju z javnimi subjekti ali subjekti, ki so del javne zdravstvene mreže. In tukaj slednji so ravno tisti, ki so postali tako imenovano problematični, tisti ki so imeli sklenjene podjemne pogodbe z zasebnimi izvajalci in bi po 21. maju ta oblika ne bila več mogoča. To je skrb, ki so jo izpostavili nekateri izvajalci, kot smo slišali že pri predhodni govornici. Tudi Združenje zdravstvenih zavodov je opravilo anketo med zavodi in okoli 40 odstotkov tistih, ki so odgovorili, so pritrdili temu, da pričakujejo težave pri izvajanju teh dejavnosti po 21. maju v kolikor ne pride do kakršnihkoli sprememb. Enako so tudi občine ustanoviteljice javnih zdravstvenih zavodov nekako relativno pozno pristopile k reševanju te problematike na svojem območju na primer tudi preko razpisa koncesij. Namreč na Ministrstvu za zdravje smo do današnjega dneva izdali zgolj tri soglasja k začetku postopka razpisa koncesij za dejavnost nenujnih reševalnih prevozov na območjih. Na pomen ohranitve stabilnega zagotavljanja dejavnosti nenujnih reševalnih prevozov za paciente kažejo tudi podatki ZZZS, po katerih je bilo v letu 2025 opravljenih skupaj kar 857 tisoč 697 storitev, ne nujnih reševalnih prevozov in to je koristilo nekaj več kot 500 tisoč zavarovancev. In tudi izdatki iz zdravstvene blagajne so za ta namen skupaj znašali kar 63,7 milijonov evrov, kar pa je tudi povišanje v primerjavi s predhodnim letom za 11 odstotkov. In največji delež izdatkov predstavlja za javne zdravstvene zavode v višini 24 milijonov evrov, zasebni izvajalci s koncesijo pa te storitve opravijo v vrednosti 22 milijonov evrov. Sledijo potem še sanitetni prevozi na in iz dialize in pa razmerje izvedenih vseh teh storitev je bilo 58 odstotkov za javni zdravstveni zavod in 42 odstotkov za koncesionarje. Vlada vsekakor podpira sprejem predloga zakona, ki bo začasno, do konca letošnjega leta, torej do 31. 12. 2026 še naprej omogočil sklenitev pogodb javnih zdravstvenih zavodov z zasebnimi izvajalci za zagotavljanje nemotene dostopnosti pacientov do storitev prevozov. V kolikor tega zavodi niso zmožni zagotavljati v sodelovanju z drugim javnim zdravstvenim zavodom ali izvajalcem v javni zdravstveni mreži. Možnost sklepanja pogodb pa bo po eni strani omogočila lažjo prilagoditev javnih zdravstvenih zavodov, po drugi strani pa se s tem občinam zagotovi tudi dovolj časa za pripravo ustreznih rešitev. Kot pa ste že slišali, je v fazi ustanavljanja tudi Javni zavod Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč, ki je predviden za izvajalca dejavnosti na območju celotne države, čemur sledi tudi naslednja določba v tem zakonu, torej da se za izboljšanje dostopnosti storitev omogoča širše pogodbe na sodelovanje med javnimi zdravstvenimi zavodi tudi izven zdravstvenih regij, v katerih delujejo, zato, da se zagotavlja dostopnost in izvajanje teh storitev lahko tudi po celotni državi. Jaz menim, da je to ustrezno in v imenu Vlade vsekakor predlagamo, da se ta zakon sprejme. Hvala. Gospod državni sekretar, najlepša hvala.