Ja, hvala predsednik.

Kolegice in kolegi!

Zdaj to, kar vidimo na teh 15 straneh, je bolj nek prosti spis kot pa dejanska strategija. Končni cilji v tem so dokaj nejasni. Sredstva in viri, se pravi means, so, kako bi rekel, nejasni oziroma ne kakšna sredstva, ne kakšne vire se bo uporabljalo, predvsem pa ne na kakšne načine. Se pravi, zaradi tega, ker nimamo jasnih sredstev, virov, še bolj pa ne procesov oziroma načinov, kako se bo to upravljalo s to strategijo oziroma s samim samo našo zunanjo politiko, je za mene je to nek prosti spis oziroma seznam pobožnih želja in pa tudi žal izmišljotin.

Zdaj, tukaj me zanima, med vprašanji so tudi utrjevanje partnerskih in zavezniških odnosov z Združenimi državami Amerike, nadaljevanje podpore in pomoči Ukrajini, politika do Bližnjega vzhoda, odnosi s Kitajsko ter prihodnost odnosov z Rusko federacijo. Mene samo zanima, gospa ministrica, kako vidite prihodnost odnosov z Rusko federacijo? Žal in to, kar smo videli na parlamentarni skupščini Zveze Nato v Bruslju dva tedna nazaj... Okej, jaz sem bil tam navajen besednih spopadov med delegacijo Cipra in delegacijo Turčije, bil sem tam navajen besednih spopadov med delegacijo Armenije in delegacijo Azerbajdžana, prvič v desetih letih, odkar hodim, pa sem videl besedni spopad med delegacijo Kanade in delegacijo Združenih držav Amerike. Padale so zelo ostre besede, s kanadske strani, no, z ameriške predvsem pomirjujoče, da pač ni vse tako črno belo, kot se zdi, pa vendarle vemo zdaj, kakšni so, kakšna je nova paradigma oziroma da pač so se začeli pogovori, pogajanja z Rusko federacijo. Evrope ni zraven, Evrope ni zraven, kar se mi ne zdi čudno, glede na samo zunanjo politiko Evropske unije. Mi pač nismo federacija, tako kot, tako kot je to Amerika, pač pa, pač pa je le gre za na konec koncev za tvorbo, kjer ima 27 držav vsaka svoj pogled, drugačno zunanjo politiko, tudi nekatere. ampak zanima me in tisto, kar sem želel povedati, enotno stališče, enotno stališče, tam je bilo, da žal po nepotrebnem, francoski predsednik Emmanuel Macron deli Evropo. Se pravi, namesto, da bi Evropa nastopila enotno, francoski predsednik deli Evropo s tem, ko sklicuje neke sestanke. Namesto, da bi se usedli vsi skupaj vabi države. Če bi bilo to v naši vladi, kako bi vi rekla, gospa Tanja Fajon, kot evropska poslanka? Slovenije ni med jedrnimi državami Evropske unije. Grem stavit, da bi bile to vaše besede, če bi se v času naše vlade zgodilo to, kar se je sedaj v času vaše, da je francoski predsednik po hladnem tušu po Münchenski konferenci, kjer je podpredsednik ZDA, evropskim voditeljem nalil čistega vina in povedal pač stvari tako, kot so in tako, kot so bile, vendar smo si, so si nekateri evropski voditelji zatiskali oči, je sklical jedrno Evropo. Slovenije ni bilo zraven. Kako, gospa ministrica? Zakaj Slovenije ni bilo zraven, kajne? Ker ravno to bi bile vaše besede, če bi se to zgodilo pod našo vlado. In zanima me, kako bo, ker napisati neki odnosi z Rusko federacijo, trenutno odnosov z Rusko federacijo nimamo in zanima me, kakšni bodo ti v prihodnje? Kakšno je stališče Slovenije glede tega, kar je bilo tudi rečeno, da bo pač Evropa, potem napotila zdaj - ali bomo to poimenovali mirovne sile ali kako drugače - v Ukrajino? Ali bo dogovor tak, da bo prišlo do neke demitalizirane cone med ozemlji, ki jih je Rusija z brutalno vojaško agresijo zasedla in pa ozemljem, ki je pod nadzorom Ukrajine? Kakšna bo tukaj naša participacija? Predvsem pa, kaj bo tukaj zagovarjala Slovenija? In potem naprej pišete, da bo Slovenija odgovorno in verodostojno prispevalo v zavedni zavezništvih in mednarodnih organizacijah. Zanima me, gospa ministrica, ali se strinjate z mojo tezo, da je odgovoren in verodostojen prispevek Slovenije Zveze Nato nameniti 2 odstotka BDP za obrambo? Ker po mojem mnenju je edino to odgovorno in verodostojno. Kajti, ko smo šli v Evropsko unijo in Zvezo Nato, smo se določene stvari obvezali. V Zvezi Nato, kjer uživamo neke varnostne garancije vnaprej glede na 5. člen pogodbe, čeprav žal na četrtega najraje pozabimo, ki govori najprej o tem, da moramo sami imeti sposobne in dovolj učinkovite predvsem pa primerne sile za boj? Ampak, za mene je odgovorno in verodostojen prispevek k zavezništvu in mednarodnim organizacijam to, da se izpolnjuje svoje zaveze. In potem naprej pišete in pač tukaj ne mislim, da ima to samo štiri oziroma pet, mislim, da Švedska, Nemčija pa še ne dve evropske države, da, tukaj pišete: "Vključenost pomeni tudi sistemsko krepitev politike enakosti." Svojo zunanjo politiko bo Slovenija nadgradila s prvino odločnega udejanjanja feministične zunanje politike. Moje vprašanje na tem mestu, gospa ministrica je, zakaj se meša ideologijo z zunanjo politiko? Zakaj v dokument zunanje politike, kateri je v, lahko rečem, da v 80 procentih napisan tako, da mislim, da mu lahko sledi katerakoli vlada, tudi tista, ki bo prišla za vami, ampak zakaj je potrebno v takšen dokument, ki bi moral, če se navežem na predsednika, ki je na zadnji seji, mislim da, 14. februarja, dejal, da nas gledajo tudi drugi, ta odbor in da je fajn, da smo malo enotni? Jaz mislim, da ta dokument bi morali kazati eno enotnost, vsaj glede na to, da izhaja iz deklaracije, ki mislim, da je bila brez glasu proti v tem parlamentu v času Cerarjeve vlade potrjena. Zakaj je potrebno vnašati ideologijo v dokument, ki govori o naši zunanji politiki? Ali feminizem res pomeni samo prizadevanje za pravice žensk in otrok ali pa gre - in po mojem mnenju gre - pravzaprav za neko ideološko histerijo, povezano z zanikanjem bioloških razlik in utemeljevanjem spola kot socialne kategorije? Zakaj je potrebno na točki, kjer se pač politična pola tako delita, zakaj je potrebno te prvine potem vnašati v takšen dokument?

In nadalje me zanima: Ali to pomeni, da bo slovenska zunanja politika izključevala vse sredinske in konservativne države in izvajala ekstremno levičarsko zunanjo politiko? Ker s takšno ideologijo, s prvinami volk ideologije, to pomeni samo to. Zakaj je potrebno državo politično pozicionirati in nekako opredeljevati v strategiji, ki jaz pravim, da se jo ne piše samo za teh 12 mesecev, v kolikor boste še na Vladi, ampak tudi za naprej, ne glede na to katera vlada bo? Verjetno sestava Vlade ne bo enaka, kot trenutno je. In potem pride vsaka vlada, ki mora spreminjati strategijo, ker je pač prejšnja vlada, prejšnja koalicija vnesla preveč elementov določene ideološkosti. Tisto, kar lahko tudi rečem o tem dokumentu, je, da ta dokument, v bistvu polovico tega dokumenta govori o kompleksni varnostni situaciji, ne, navaja pa množično, množico praznih floskul o evroatlantskem sodelovanju, o prizadevanju in krepitvi varnosti in tako naprej. Se pravi, 1.3 - Varnost posameznika, družbe in države: "Zavezništvo NATO, ustanovljeno na podlagi skupnih vrednot, je ključni okvir za zagotavljanje nacionalne varnosti v Sloveniji". Absolutno se strinjam. "NATO ostaja najučinkovitejša in najboljša oblika ter porok za zagotavljanje evropske in slovenske nacionalne varnosti in obrambe". S tem se še bolj strinjam. "Slovenija je verodostojna in zanesljiva zaveznica, ki prispeva svoj delež k skupni varnosti in obrambi". S tem pa se absolutno ne strinjam. Žal, gospa ministrica, če bi bil to resen dokument, ajde tisto feministično zunanjo politiko še lahko spregledam, pač gre za nek ideološki koncept, ampak da je Slovenija verodostojna in zanesljiva zaveznica. Ki prispeva svoj delež k skupni varnosti in obrambi, to pa, gospa ministrica, žal ne drži. Slovenija prispeva 1,36 odstotka BDP-ja k varnosti in obrambi. Slovenija ne prispeva niti ene srednje bataljonske bojne skupine k skupni varnosti in obrambi. Kljub temu, da smo se že leta 2004 zavezali, da bomo imeli tako 2 odstotka BDP-ja za obrambo kot tudi, da bomo imeli dve srednji bataljonski bojni skupini. Bolj primerno bi bilo, da besedo "je" zamenjate z besedo "bo", ker to upam, da nekoč bo, čeprav bi že morala biti. Da pa trenutno je, pa seveda to ne drži, ker dejstva, to, kar ste tukaj noter napisali, so ravno nasprotna, so ravno nasprotna realnosti. Kajti Slovenija s svojo zunanjo in varnostno politiko ne dela tega, kar ste noter napisali, ampak kvečjemu obratno, pod vašo Vlado Slovenija ruši enotnost, solidarnost in kohezivnost zveze NATO, če samo pogledamo obrambne izdatke in nič drugega ni potrebno, prav nič, dodati. Zavezanost temu, da bomo imeli 2 procenta BDP za obrambo v času, ko nekateri zahtevajo celo 5, šele leta 2030 je neresno in pa neodgovorno do naših zaveznikov, ne. In namesto tega mi sploh ne odreagiramo kljub jasnim političnim signalom, ki prihajajo z druge strani Atlantika. In namesto tega, neke resne obrambno-varnostne politike, še vedno gradimo neke oblake, v oblakih zgrajene neke feministične obrambne sile, če se izrazim z vašim, z vašim ideološkim tonom, z izrazitim, kako bi rekel, biseksualnim karakterjem. Biseksualni karakter pa tukaj pomeni dual use, se pravi dvonamenska raba vojaške opreme. V tej, v tem, v tej zblojenosti feministične zunanje politike lahko rečem, da je to biseksualna vojska, če ima glavne sile, ki so dvonamenske. V Natu nihče ne govori o dvonamenskosti oborožitvene opreme, ne, ker dvonamenska oprema v praksi, pa lahko vprašate kateregakoli generala katerekoli Natove vojske želite, to pomeni nič drugega kot brezzoba vojska. Ker žal Slovenija ima pod to Vlado na obrambno-varnostnem področju, pa tudi marsikatera že prejšnja vlada, smo nasedli. Ne, okej, Nato nas nekaj sili, da nekaj kupimo, če že kupujemo, dajmo kupiti to, da bomo lahko pred slovensko javnostjo opravičili, kupujemo dvonamenskost, kupujemo za naravne in druge nesreče. Slovenija je ena izmed držav, ki je najbolje pripravljena naravne in druge nesreče. Naši gasilci, naša civilna zaščita, naši prostovoljci so odlično opremljeni, vedno bolje so opremljeni, prav je tako. In tudi oprema, ki jo ima vojska, se uporablja, ampak ne more pa biti izgovor za nakup vojaške opreme to, da se kupuje oprema, ki služi za svojo dvonamenskost. In v tem kontekstu je eklatantna laž, da smo verodostojna zaveznica. Dve tretjini držav članic zveze Nato daje 2 odstotka BDP za obrambo. Lansko leto se je to število praktično podvojilo, mi smo pa na predzadnjem mestu. Mi smo na predzadnjem mestu po obrambnih izdatkih in smo praktično najbolj nezanesljiv in neverodostojen partner oziroma lahko to trdim da smo, najbolj nezanesljiv in najbolj nedostojen kar se tiče, kar se tiče zavez pri izpolnjevanju gradnje ciljev zmogljivosti. Se pravi, ne samo, da smo predzadnji kar se tiče obrambnih izdatkov, ampak smo na samem repu pri izgradnji zmogljivosti. Biseksualna pa feministična vojska tukaj nič ne šteje v Zvezi Nato, šteje samo to, ali si ti izpolnil tisto, kar si obljubil ali si izpolnil tisto, kar si podpisal. In 2 odstotka sta preteklost. Pet odstotkov ni realnost, ampak jaz mislim, da na naslednjem vrhu Zveze Nato, če se ne motim, je v Haagu konec pomladi, začetek poletja. Jaz sem prepričan, da bo, da se boste razšli, mislim da na to gre premier, pa zunanji, pa obrambni minister, da se boste razšli z zavezami o 3 procentih. In takrat bi vas prosil, gospa zunanja ministrica, da je predsednik Vlade načelen, in da dvigne roko na tistem panelu in reče, mi tega ne podpiramo, mi se tega ne gremo, mi ne bomo dali 3 odstotkov, ker niti 2 odstotka ne bomo dali. Ker mi pred letom 2030 ne bomo namenili 2 odstotkov, niti da bomo zgradili srednje bataljonske bojne skupine. Ker boxerje, ki bi stali 400 milijonov evrov, je bilo treba pogodbo odpovedati, da se bodo kupovale patrie za 600 milijonov evrov. Res smo prišparali. S tem, da ne vemo, kakšna bo oborožitvena oprema, ne kakšne kupile bodo. Ne, nič. Skratka, ja, glejte, resolucija gospod, ki sedi zraven ministrice govori o tem, da bomo kredibilni partner Zveze Nato, jaz pa govorim zakaj menim, da temu ni tako In jaz ne morem samo reči, mi nismo kredibilni partner, jaz moram povedati zakaj nismo kredibilen partner. Kredibilen partner, nismo za to ker nimamo ne srednje bataljonske bojne skupine, ne izvidniškega bataljona, ker ne izpolnjujemo svojih osnovnih zavez. Če želimo biti kredibilen partner, potrebujemo imeti tri zelene kljukice. Ena je, ena je izdatki za obrambo, ki morajo uresničevati cilj 2 odstotka BDP. Tukaj smo na predzadnjem mestu. Druga je strukturiran obrambni proračun 50-30-20, 50 plače, 30 vzdrževanje, 20 investicije. Tukaj imamo, tukaj imamo zeleno kljukico, ker vsaj to se je naredilo v zadnjih treh letih, da se je nekako spravilo v okvir teh procentov obrambni proračun. Tretja stvar, kjer pa spet nimamo zelene kljukice, pa so cilji zmogljivosti. In šele takrat, ko imaš tri kljukice, lahko napišeš, da je Slovenija verodostojna in zanesljiva zaveznica, ki prispeva svoj delež k skupni varnosti in obrambi. Empirično sem vam dokazal, da to, kar ste zapisali tukaj noter, ne drži. Lahko bi držalo, če bi napisali, da bo, žal pa, žal pa ni.

Zanimivo je, tukaj ste napisali, da bodo prizadevanja s strani Slovenije in pobude za digitalne spremembe. Jaz ne vem kaj tukaj mislite, ampak upam, da ne boste delili izkušnjo, kako se to ne dela in boste govorili kako se deli računalnike. Razen, če boste tiste, ki jih še niste zaradi svoje vladne nesposobnosti uspeli razdeliti, poslali v tujino, pa boste to imeli kot glavno, glavno točko digitalizacije. In ali je zdaj mzz tisti, ki prevzema nase glavni problem digitalizacije. Potem 2.1. - Slovenija je umeščena na stičišče srednje Evrope, Sredozemlja in Alp. Tukaj je že prvi stavek konceptualno zmeden. Vi mešate geopolitične koncepte z geografskimi. Stičišče med Alpami, Sredozemljem in pa Srednjo Evropo nima nič z geopolitiko - to je geostrateška lega. In ne vem kaj si pač tukaj predstavljate?

In čisto na koncu neko, jaz mislim, da je ključno, kar bi moralo biti to, da bi Slovenija svojo odpornost in pa to, kar bo zagovarjala v svoji zunanji politiki, povezovala z vrednotami, na katerih je ta država nastala. Zdaj, če mene vprašate, katere vrednote so to? Je res, da sem bil takrat v plenicah in je lahko, vem samo tisto, kar sem videl, slišal, bral, kar sem se pozanimal, ampak kolegice in kolegi, feminizem zagotovo ni igral nikakršne vloge pri nastajanju samostojne slovenske države. Nobene feministične zunanje politike takrat nismo imeli. Še manj prebujenosti, še manj je ta država nastala na konceptu volk ideologije. Zblojen volk ideologije, dekadentnosti, degeneracije. Vrednote, na podlagi katerih je nastala samostojna in neodvisna Republika Slovenije, pa so pravica narodov do samoodločbe, pravica do suverenosti, prizadevanje za tržno ekonomijo, želja po večstrankarski parlamentarni demokraciji, svoboda varnost in tako naprej. Zdaj pa, ali ta strategija zunanje politike pomeni, da bo Slovenija svojo zunanjo politiko zagovarjala in pa peljala v smeri vrednot, na katerih smo nastali ali pa da bomo svojo zunanjo politiko peljali bolj proti socialističnim in komunističnim sistemom in diktaturam? - to je glavno vprašanje. In vrednote, se pravi, na podlagi katerih vrednot bomo delovali, ker na podlagi tega prostega spisa na eni strani in pa na drugi strani dejanj v realnosti, ki sem jih prej našteval, jaz ne morem razbrati v kakšno smer bomo šli, ker teorija oziroma dokument pravi eno, praksa, ki jo izvajamo, pa povsem drugo?