Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga je vložila Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije. Predlagateljica zatrjuje, da bi z nadaljnjim izvrševanjem 8. člena zakona nastale težko popravljive posledice za posameznika in družine, saj ima odvzem denarne socialne pomoči poleg denarnih tudi socialne in eksistenčne posledice. Te posledice bi bile po mnenju vlagateljice hujše od posledic, ki bi nastale, če se izvajanje izpodbijane določbe zadrži do končne odločitve Ustavnega sodišča. V mnenju pojasnjujemo, da je bila izpodbijana ureditev uvedena z namenom preprečevanja oziroma odvračanja izvrševanja nadaljnjih prekrškov v sklopu Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, katerega osrednji cilj je bil doseči zmanjšanje splošne kriminalitete na področju kaznivih dejanj in prekrškov, ter ponovno vzpostaviti javni red in mir v lokalnem okolju. Cilj izpodbijane določbe je izvršitev odločbe o prekršku, ki je bistvenega pomena za učinkovitost prekrškovnega sankcioniranja, saj sicer celoten postopek o prekršku od odkrivanja do sankcioniranja kršitev, vključno s predpisovanjem prekrškov in sankcij zanje izgubi svoj pomen in smisel. V mnenju navajamo, da so v skladu z veljavno sistemsko zakonodajo že v Zakonu o prekrških storilcu prekrška, ki zaradi svojega gmotnega položaja ne zmore poravnati izrečene globe za prekršek, na voljo druge možnosti poravnavanja izrečene sankcije za prekršek. Ena izmed njih je delo v splošno korist, ki predstavlja vse dovoljene oblike dela, od katerih ima korist širša skupnost na državni in lokalni ravni. Storilec prekrška lahko nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist predlaga najpozneje do poteka roka za plačilo globe, o tej pravici pa mora biti v sodbi oziroma v odločbi o prekršku tudi opozorjen. Posledica opravljenega dela v splošno korist je, da se globa ne izterja.

Poleg tega ima storilec prekrška možnost pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo, zaprositi za obročno odplačilo globe. To mu omogoča postopno odplačevanje dolga, s čimer se varuje njegovo zmožnost preživljanja sebe in svoje družine. To možnost ima tudi po poteku roka za plačilo globe in ni časovno omejena, zanjo lahko zaprosi tudi še potem, ko je izvršba že v teku. Tudi o tej možnosti pa mora biti v sodbi oziroma odločbi opozorjen, za čas obročnega odplačevanja dolga pa se začeti postopek izvršbe zadrži. Navedene sistemske oblike omogočajo, da storilec prekrška prisilno izterjavo globe bodisi povsem prepreči bodisi si svoj položaj bistveno olajša s postopnim odplačilom dolga, kar po naši oceni v zadostni meri preprečuje nastanek težko popravljivih posledic izvrševanja izpodbijane določbe. V mnenju izpostavljamo, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe pomenilo nadaljevanje stanja, ko izrečene sankcije za prekrške ne bi bile izvršene, kar je v nasprotju s cilji in namenom zakona. V zvezi z navedbami vlagateljice zahteve poudarjamo, da cilj izpodbijane določbe ni bil povečanje prihodkov države, temveč z izvrševanjem sankcij izrečenih zaradi kršitev pravnega reda, doseči zmanjšanje ponavljanja prekrškov, ponovno vzpostavitev javnega reda in miru, ter zaupanja v pravni red. Mnenje zato zaključujemo, da pogoji za začasno zadržanje niso izpolnjeni in predlagamo, da Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje zakona zavrne.