Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Dovolite mi, da na kratko predstavim oceno in razloge, zaradi katerih Vlada meni, da predlog za začasno zadržanje izvrševanja 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ni utemeljen.

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je vložil zahtevo za oceno ustavnosti 8. in 14. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti in 99. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in predlog za začasno zadržanje izvrševanja 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. 8. člen Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ureja izjemo od izvzet iz davčne izvršbe. V prvem odstavku določa, da do ureditve v zakonu, ki ureja davčni postopek, ne glede na 3. točko 159. člena Zakona o davčnem postopku iz davčne izvršbe za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ niso izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči, do katerih je upravičen posameznik, ki ima zapadle neplačane denarne nedavčne obveznosti, ki v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ za katere so bili v obdobju dveh let pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo. Davčni organ o sprejetem sklepu o davčni izvršbi na obravnavani denarni socialni prejemek v skladu z drugim odstavkom 8. člena izpodbijanega zakona obvesti center za socialno delo. Center za socialno delo po svoji presoji ravna v skladu s 14 členom izpodbijanega zakona oziroma v skladu s prvim in drugim odstavkom 99. člena Zakona o socialni denarni pomoči glede izplačila denarne socialne pomoči v naravi. Vlagatelj zahteve Ustavnemu sodišču predlaga, predlaga začasno zadržanje izvrševanja 8. člena zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, da se prepreči nadaljnja davčna izvršba na prejemke, ki izvirajo iz pravice do denarne socialne pomoči, ki se izvajajo na podlagi navedene zakonske določbe. Vlagatelj zahteve meni, da bi bile posledice nadaljnjega izvrševanja protiustavne zakonske ureditve nedvoumno bistveno hujše od posledic, ki bi nastale, če bi se izvrševanje te ureditve do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržalo, kasneje pa bi se izkazalo, da ni protiustavna. Vlada meni, da določba drugega odstavka 8. člena v zadostni meri varuje prejemnike denarne socialne pomoči, ki bi bili zaradi rubeža sredstev v preživetveni stiski, saj z dodelitvijo te pomoči v naravi omogoča zadovoljevanje življenjskih potreb v višini, ki omogoča eksistenčni minimum. Denarna socialna pomoč, ki je izplačana v naravi je oblika oziroma način izplačila denarne socialne pomoči, pri kateri center za socialno delo denarna sredstva namesto nakazila na bančni račun nameni za plačilo nujnih življenjskih stroškov. Ta način izplačila preprečuje nepopravljive posledice izpodbijane določbe, če bi zanjo bila ugotovljena neskladnost z ustavo. Glede obstoja potrebe po začasnem zadržanju izvrševanja 8. člena izpodbijanega zakona iz razloga, ker prizadeti nimajo na voljo suspenzivnega pravnega sredstva z vložitvijo katerega bi lahko zadržali nadaljnji rubež prihodkov iz naslova denarne socialne pomoči, je treba pojasniti, da zakon o prekrških omogoča kršitelju, da z možnostjo obročnega plačila plača globe postopno. Storilec prekrška, ki ne zmore plačati globe v enkratnem znesku, lahko po poteku roka za plačilo globe pri davčnem organu zaprosi za obročno plačilo globe. Davčni organ lahko odobri obročno plačilo globe največ za obdobje enega leta oziroma v 12 mesečnih obrokih ob upoštevanju omejitve zneska posameznega obroka. Za fizično osebo ter odgovorno osebo sme znašati najmanjši obrok za plačilo globe 20 evrov. Višina zneska je edini formalni pogoj za odobritev obročnega plačila globe, pri čemer se socialni položaj ali premoženje storilca oziroma njegovih družinskih članov ne preverjajo. Obročno plačilo davka dolžniku omogoča preživetje oziroma preprečuje ogroženost njegove eksistence in eksistence njegove družine. Vlada pojasnjuje, da Finančna uprava Republike Slovenije v času veljavnosti izpodbijane določbe zaznava znatno povečano število vlog za obročno plačilo dolga iz naslova glob in povečano število zahtev za pridobitev podatkov o znesku neplačanega dolga iz naslova glob. Vlada se ne strinja z oceno predlagatelja glede posledic, ki bi nastale, če se izpodbijana določba ne zadrži. Prihodek države iz naslova izterjanih glob ni in ni bil interes države za uvedbo izpodbijane določbe. Cilj zakonodajnih sprememb je bil doseči zmanjšanje splošne kriminalitete na področju kaznivih dejanj in prekrškov ter ponovno vzpostavitev javnega reda in miru v lokalnem okolju. Pomembno je upoštevati, da prekrške storijo storilci s ponavljajočimi ravnanji kršenja predpisov, kar pomeni, da bi se s spremembo svojega ravnanja lahko izognili kaznim za te prekrške in iz njih izhajajočim pravnim posledicam. Posledicam izvršbe na socialne prejemke. Storilci ponavljajočih prekrškov, ki ne plačajo globe in stroškov postopka in se zoper njih vodi neuspešna prisilna izterjava. Zbujajo vtis, da mora družba takšno njihovo ravnanje tolerirati kot sprejemljivo. Ponavljanje prekrškov spodbuja občutek neenakosti in zmanjšuje zaupanje v pravni red in ravnanje v skladu z njim. Z začasnim zadržanjem izvrševanja 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti s katerim se prepreči izvršitev izrečene sankcije ne bi bil dosežen. Ta cilj oziroma namen, ki je v odvračanju od izvrševanja ponavljajočih prekrškov zoper javni red in mir in drugih prekrškov ter vzpostavitvi javnega reda in miru. Glede na navedeno Vlada meni, da pogoji za zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe niso izpolnjeni. Najlepša hvala.